V Hrastniku se nadaljujejo aktivnosti v zvezi s poslovno cono Rudnik. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter župan občine Hrastnik Marko Funkl sta podpisala pogodbo o sofinanciranju. Pogodba je sklenjena v okviru Sklada za pravičen prehod, ki podpira regije pri prestrukturiranju gospodarstva in ustvarjanju novih priložnosti ob opuščanju premogovniške dejavnosti. Občina Hrastnik s pogodbo pridobiva 1.556.447,72 evrov. Celotno financiranje projekta zagotavlja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, kar pomeni ključno razbremenitev občinskega proračuna in pomembno spodbudo za lokalni razvoj.
Prostori bivše rudniške delavnice so bili v postopku odprodaje rudniških prostorov prodani številnim lastnikom. Ureditev komunalne opreme ter dostopnih poti bo nov pomemben korak k ureditvi nekdanjih rudniških prostorov in ureditvi centra Hrastnika. Dela na območju poslovne cone Rudnik se pričnejo letos.
V skrbi za čebele in ostale opraševalce Občina Zagorje ob Savi v sodelovanju z JP Komunala Zagorje že od leta 2021 vsako pomlad poskrbi za nekoliko kasnejšo košnjo zelenic, predvsem tistih na javnih površinah, od katerih ni odvisna krma živali. Tako bodo tudi letos do 20. maja ostale nepokošene zelene površine od rondoja proti Sparu, na brežinah med kolesarsko stezo in Medijo (med rondojem in Sparom), nad pešpotjo proti Sparu ter travniki med glavno cesto proti Europarku in Kotredeščico, med pošto in semaforjem ter pred blokoma nasproti Petrolove bencinske črpalke. V Kisovcu so nasajeni tulipani in narcise na obeh straneh glavne ceste in za avtobusno postajo, zato bodo nasad pokosili šele junija, ko bodo listi porumeneli. Občina Zagorje ob Savi želi s tem izpostaviti čebele in njihov pomen za naravo in človeka, opozoriti na pomen ohranjanja travniške strukture, ki daje pašo opraševalcem in prispeva k preživetju od medonosnih čebel do številnih divjih opraševalcev. Občane in občanke vabijo, da se jim pridružijo in tudi svoje zelene površine pokosijo nekoliko pozneje, ko bodo cvetlice že odcvetele.
Na tokratni seji hrastniških svetnikov je bilo kar nekaj ostre polemike. Največ poudarka je bilo glede podražitve storitev v vrtcu, sprejemanja zapisnika prejšnje seje ter izplačila dodatka direktorjem in ravnateljem javnih zavodov. Ostra polemika pa se je razvnela glede stanja ter poslovanja Zdravstvenega doma. Višje cene v vrtcu je občinski svet potrdil 6. marca, v vrtcu pa so jih začeli zaračunavati že s 1. marcem. Ker se sklepov ne sme potrjevati za nazaj, bodo o 15 odstotnem zvišanju cen ponovno odločali na korespondenčni seji. Zapisnik prejšnje seje so sprejeli v popravljeni obliki in brez točke o višjih cenah, ta bo v naslednjem zapisniku. Sejo so na kratko prekinili zaradi točke o izdaji soglasja k višini plače za redno delovno uspešnost direktorjev in ravnateljev javnih zavodov za lansko leto, konkretno ravnateljice vrtca. Svetnica Valentina Moljk je opozorila, da zakon ne dopušča izplačil za uspešnost zavodom, ki poslujejo z izgubo. Med preverjanjem je bilo ugotovljeno, da se direktorjem in ravnateljem javnih zavodov za delovno uspešnost kljub negativnem finančnem poslovanju v preteklem letu lahko izplača dodatek, če se negativno stanje krije iz presežka poslovanja prejšnjih let oziroma če zavod minus pokrije sam. Zato so soglasje potrdili.
Največ burne in časovne razprave je bilo glede obravnave poslovnega in finančnega poročila Zdravstvenega doma Hrastnik. Ta za lansko leto beleži izgubo v višini 200 tisočakov. Direktor Sebastjan Ašenberger je stanje pripisal krizi s kadri, obenem pa poudaril, da zaposleni med drugim delajo tudi nadure. Svetnik Žiga Kovač je zastavil vprašanje o sanacijskem načrtu in za dober primer zgledne prakse navedel trboveljski Zdravstveni dom. Župan in direktor ZD sta menila, da je primerjava le z enim ZD neobjektivna in nerealna, pa tudi nespoštljiva in svetnikovo komunikacijo označila za neprimerno. Kljub polemiki, stanju in težavam ZD pa je direktor zagotovil, da v Hrastniku nihče ne bo ostal brez zdravstvene oskrbe.
Varovanje raznovrstnosti ekosistemov in boj proti podnebnim spremembam sta neločljivo povezana. Mokrišča, močvirja, travnate površine, morski ter ostali habitati igrajo ključno vlogo pri oblikovanju podnebja. Kar 80 % evropske narave je po statistiki v zelo slabem stanju. Dvoživke so med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami na svetu, njihovemu varovanju pa so namenjeni številni ukrepi. V Sloveniji so vse dvoživke zakonsko zaščitene. Zaradi pogostih suš in namenskega izsuševanja mlak je za mnoge živalske in rastlinske vrste dragocen vsak moker ali z vodo prepojen življenjski prostor. Mokrišča pomembno sodelujejo pri kroženju vode, vplivajo na podnebje, prečiščujejo vodo in opravljajo še mnogo drugih nalog. Dvoživke so samo ena skupina, katere obstoj in preživetje sta odvisna od prisotnosti stoječe vode. Ko odrasle dvoživke odložijo mrest v vodo, se vrnejo na kopno, v gozd, na rob njive, v vrt, kjer se hranijo med drugim tudi z tujerodnimi rdečimi polži. Jeseni jim sledijo še mladi osebki. Selitev sem in tja se v življenju ene dvoživke lahko dogaja v obdobju daljšem od dvajset let.
V občini Zagorje ob Savi so v zadnjih dveh letih uspešno ohranili mokrišče na Izlakah in uredili dve novi mlaki, ki sta dvoživkam skrajšali pot do stoječe vode pri Orleku in v Selu. Za vse tri mlake in njihovo okolico skrbi društvo Savski gusarji. Projekt obnove delčka zagorske narave je rezultat sodelovanja prostovoljcev, strokovnjakov LIFE AMPHICON, Komunalnega podjetja Zagorje, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, najemnikov zemljišč na Orleku in Občine Zagorje ob Savi. Pri selitvah žab v zagorskem Evroparku že desetletje pomagajo tabornikiiz rodu Polde Eberl Jamski in prostovoljci. Občina Zagorje ob Savi spodbuja varovanje raznovrstnosti ekosistemov, zato bo tudi v prihodnje urejala pogoje za njihovo ohranitev. Tako je v načrtu ureditev mlak tudi v Evroparku.
Ekipa PGD Trbovlje mesto se je v včerajšnjih večernih urah odzvala klicu na pomoč. Obvestili so jih, da so v Trboveljščici pri bivši cvetličarni v težavah račji mladiči. Raca in dva mladiča so nad slapom, ostalih sedem pa je pod njim in ne morejo k raci. Ta jih je večkrat poskusila odpeljati nazaj, a brezuspešno. Kot kaže, so se preveč približali slapu in jih je tok, ki je zaradi padca vode močnejši, odnesel čez. Mladiči so še prelahki in ne dovolj močni, da bi lahko sami prečkali slap. Na obvestilo so se odzvali tudi v Društvu proti mučenju živali Trbovlje. Dva od gasilcev sta se spustila v potok in tudi s pomočjo nasvetov aktivistke polovila vse mladiče ter jih vrnila k ostalim v varni del struge. V srečno končani intervenciji se je znova pokazalo, da v takšnih situacijah brez gasilcev ne gre, saj je za ukrepanje in reševanje potrebna tudi ustrezna oprema.
Javno podjetje Komunala Zagorje bo tudi letos organiziralo zbiralno akcijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico. Po zagorskih krajevnih skupnostih bo zbiranje potekalo v petek, 11. aprila in v soboto, 12. aprila 2025. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so vse snovi, ki imajo vsaj eno od naštetih lastnosti: so strupeni, škodljivi zdravju, jedki, dražljivi, vnetljivi, oksidativni, eksplozivni ali nevarni za okolje. Mednje sodijo odpadna jedilna olja, motorna olja, barve, laki, hladilna tekočina, škropiva, topila, pesticidi, zdravila, kemikalije, lepila, kozmetični izdelki, fluorescentne žarnice, živosrebrni termometri, fotokemikalije, akumulatorji, baterije in podobno. Natančen urnik zbiranja po posameznih krajevnih skupnostih je dostopen na spletnih straneh Komunale Zagorje in Občine Zagorje ob Savi.
V letošnjem marcu so v Zagorju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležili rast uporabe električnih koles. Uporabljena so bila kar 1002-krat. Najpogosteje si uporabniki kolesa izposojajo s pomočjo mobilne aplikacije, preko katere so kolesa najeli 987- krat. 15-krat so uporabniki najeli kolo preko centrale. O uporabi električnih koles vodijo tudi statistiko. V povprečju je bilo v sistemu ZaNaprej približno 32 najemov na dan. Skupno so od vzpostavitve sistema septembra 2021 pa do konca meseca marca zabeležili že 36.002 najema, uporabniki pa so v povprečju kolesa najeli 849-krat na mesec. Povprečno število najemov je od vzpostavitve sistema ZaNaprej višje med tednom. V mesecu marcu je prvi opažen porast v jutranjih urah, drugi porast najemov v popoldanskih urah, ko so kolesa večinoma uporabljena za pot v službo in iz nje ter po ostalih opravkih. Vrhunec najemov je opazen v popoldanskih in večernih urah, pri čemer ob 15. uri beležijo najvišjo frekvenco najemov med delovnimi dnevi. Opažajo, da je najvišja frekvenca najemov koles v jutranjih in popoldanskih konicah, kar pomeni, da kolesa sistema ZaNaprej predstavljajo pomembno, okolju prijazno alternativo drugim oblikam transporta v občini Zagorje ob Savi. Med vikendi je bila uporaba skoraj tako visoka kot med tednom. Najvišjo frekvenco so med vikendi beležili ob 19. uri. Od vzpostavitve sistema do konca marca 2025 se je registriralo 2028 uporabnikov. Uporabniki sistema ZaNaprej so v mesecu marcu kolesa uporabljali v povprečju 13 minut in v tem času prekolesarili povprečno 3,3 kilometra. Skupno je bilo v Zagorju ob Savi z električnimi kolesi prekolesarjenih nekaj več kot 3347 kilometrov. Skupno povprečno trajanje najema je po triinštiridesetih aktivnih mesecih v Zagorju ob Savi približno 16 minut, povprečna prevožena razdalja najema pa znaša 2,41 kilometra. Od vzpostavitve sistema do konca marca 2025 so v Zagorju ob Savi z električnimi kolesi prekolesarili že 99.372 kilometrov. V sistemu ZaNaprej je aktivnih sedem postaj. Skupaj je bilo največ prometa zabeleženega na postajah Kisovec, Helfar in Mestna ploščad. Največ najemov so beležili na postaji Kisovec, kjer so si uporabniki kolo izposodili 203-krat, vračil pa prav tako na postaji Kisovec in sicer 258.
Občina Hrastnik je na podlagi uspešnega dogovora z državo dosegla, da se obnovi še en odsek državne ceste čez Obrtno-industrijsko cono Steklarna-TKI Hrastnik in sicer od Kemične tovarne do Muzeja Hrastnik. Na cesti so se začela preplastitvena dela in urejanje infrastrukturnih jaškov. Zaradi del bo na omenjenem odseku postavljena delna zapora ceste do torka, 8. aprila 2025, do 17. ure. Občina zaradi izvajanja del prosi za razumevanje in potrpežljivost.
Zagorje ob Savi se bo v prihodnjih dneh obarvalo v nežno rožnato barvo. Na kratkotrajno, a osupljivo cvetenje se pripravljajo japonske češnje. Japonske češnje so v sklopu urejanja parka v Zagorju zasadili že pred šestimi desetletji. Najstarejša drevesa so ob Zdravstvenem domu Zagorje. Številni sprehajalci pa se radi sprehajajo v češnjevem drevoredu med potokom Medija in lokalno cesto proti Kisovcu, ki so ga zasadili leta 2009. Ena od zanimivosti češnjevih drevoredov v Zagorju je tudi, da so jih na Hrvaškem pred nekaj leti v eni od spletnih anket uvrstili med najlepše v Evropi.
