V organizaciji Fundacije Ladka Korošca so se tudi letos poklonili spominu na rojstni dan umetnika in kulturnika svetovnega slovesa, opernega pevca Ladka Korošca. Ob 105-letnici rojstva in 30-letnici smrti so svečanost pripravili v spominski sobi Ladka Korošca, ki je od leta 2008 v Weinbergerjevo hiši. Uvodne besede Janeza Lipca, predsednika Fundacije, so bile namenjene Ladku Korošcu in zahvala Občini Zagorje ter KC DD Zagorje, ki pomagata, da spominska soba in Fundacija delujeta s ciljem za dvig kulture v zagorski dolini.
Po nagovoru Matjaža Švagana, ki je poudaril, da je Zagorje tudi mesto kulture in se zahvalil vsem, ki delujejo na področju kulture in posebej Fundaciji Ladka Korošca, so si ogledali video, v katerem se Ladko Korošec predstavi sam, skupaj z odlomki iz njegovih najljubših oper. Slavko Jelševar in Miran Kokole sta položila ikebano ob spomenik Ladka Korošca. Kvintet Rudarskega pevskega zbora Loški glas je zapel pesem »Slovenec sem«, ki jo rad poslušal in zapel tudi Korošec sam.
V Zagorju ob Savi je bilo konec minulega tedna pestro dogajanje. Po četrtkovi osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku sta obiskovalce petkove Noči pred nočjo razgrela ansambel Poskočni muzikanti in Jan Plestenjak. V soboto je bilo že zjutraj živahno na tržnici Pod uro, kjer se je zbralo nekaj več kot 20 pohodnikov, ki so se odpravili na 20. pohod po zagorski dolini. Nekaj manj kot 100 kolesarjev se je tudi letos udeležilo kolesarskega vzpona na Zasavsko Sveto goro. Rezultati dirke so na povezavi https://koloklub.si/wp-content/uploads/Rezultati/RezultatiZG2025.pdf
Zvečer so se številni tekači pomerili na 20. teku po zagorski dolini. Najbolj vztrajnih ni odvrnil niti močan dež, ki je zagorsko dolino zajel ravno v času teka. Rezultati so na spletni povezavi https://sdizlake.si/posts/166 Občina vabi tudi na druge prireditve, ki bodo potekale v prihodnje. Kam vse bo moč iti in kaj vse se bo še dogajalo, je objavljeno na povezavi https://www.zagorje.si/Files/TextContent/150/1752749924525_www_bro%C5%A1ura_zg2025_02.pdf
V sklopu prireditev ob občinskem prazniku občine Zagorje ob Savi so v Weinbergerjevi hiši odprli prenovljene prostore Turistično informacijskega centra Zagorje. TIC bo odprt ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob četrtkih in petkih od 12.30 do 13.30. Ob tej priložnosti je izšla tudi nova turistična karta zagorske občine. Na njej so označene poti do turističnih znamenitosti in opisi nekaterih biserov, ki jih skriva zagorska dolina. Na voljo je v Turistično informacijskem centru.
V Delavskem domu Zagorje so ob občinskem prazniku tudi letos nagradili zaslužne občane. Županova priznanja so prejeli Alojz Klančišar za izjemno prostovoljno delo in predanost lokalni skupnosti, Helmut Maurer za ohranjanje steklarske zgodovine v Zagorju ob Savi, Gasilska zveza Zagorje ob Savi za 70 let delovanja in smučarska sekcija VDC Zasavje za izjemne dosežke na zimskih svetovnih igrah Specialne olimpijade v Torinu. Zbrane je pred podelitvijo najvišjih občinskih priznanj slavnostno nagovoril župan Matjaž Švagan. »Politika je stroj, ki od politika zahteva dialog s prihodnostjo in odgovornost do preteklosti. V dialogu z vami, spoštovani Zagorjanke in Zagorjani, sem se v treh desetletjih županovanja naučil, da so srčnost, iskrenost, prizadevanja za skupno dobro in transparentnost tiste vrednote, ki v življenju štejejo. Na njih stavite vi in nanje stavim tudi sam. Ponosen sem, ko slišim, da nekdo reče, da v času mojega županovanja te vrednote tudi občuti. Sam še vedno, kljub vsej tehnologiji, najbolj verjamem v človeka, verjamem v vas in v vse nas,« je med drugim poudaril. Ob koncu je občanom čestital ob prazniku z besedam: “Zagorjanke in Zagorjani imamo moč za dobra dela, za plemenitost. Hvala vam za vse, kar smo in bomo skupaj še ustvarili. Vse najboljše, moja zagorska dolina.«
Srebrno priznanje Občine Zagorje ob Savi je prejel Janez Ocepek, inženir kmetijstva, ki je 34 let delal kot terenski kmetijski svetovalec na območju občine Moravče. Zlata priznanja so prejeli Ladislav Kovač, trener strelskih mlajših selekcij Strelskega društva Kisovec, Filmsko ustvarjalno društvo Loke studio, ki skoraj 15 let ustvarja v Zasavju in pomembno sooblikuje podobo neodvisnega filma v Sloveniji, posthumno Franc Cene Koritnik, ki je v zagorski dolini na vsakem koraku pustil svoj pečat in Roman Rozina, novinar, publicist in pisatelj. Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi župani in predstavniki številnih sosednjih občin ter delegacije iz pobratenih mest Aleksinac iz Srbije, nemškega Kemnatha, Starega Grada z otoka Hvara in češkega Havirova. V prvem delu slovesnosti je za glasbeno popestritev ob klavirski spremljavi Simona Prašnikarja poskrbel baritonist Darko Vidic, prireditev pa sta povezovali Karmen Cestnik in 12-letna Ema Vogrinec, učenka OŠ Ivana Skvarče. V drugem delu pa je obiskovalce zabaval Tilen Artač, ki je ob koncu z violinistom Klemnom Bračkom zaigral na violončelo.
Danes zvečer bo v Zagorju tradicionalna prireditev Noč pred nočjo. Na mestni ploščadi bodo za zabavo skrbeli Poskočni muzikanti in Jan Plestenjak. Občina Zagorje ob Savi prijazno vabi obiskovalce od blizu in daleč na praznovanje občinskega praznika.
Zaradi zelo slabe vremenske napovedi Občina Zagorje ob Savi odpoveduje koncerte Jelene Rozge, Mirana Rudana in ansambla Unikat v sklopu Zagorske noči, ki je bila načrtovana za 2. avgusta. Koncerti na petkovi Noči pred nočjo (1. avgusta 2025) ostajajo na sporedu.
Osrednja slovesnost s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj bo nocoj ob 19. uri v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Na njej bodo podelili odličja občanom, ki so pomembno zaznamovali življenje v zagorski dolini. Zlati plaketi bosta dobila Filmsko ustvarjalno društvo Loke studio in Ladislav Kovač, posthumno pa Franci – Cene Koritnik. Srebrno plaketo bo prejel Janez Ocepek, med častne občane, prejemnike najvišjega občinskega priznanja, pa bo od letos dalje vpisan Roman Rozina.
Potem, ko je v zadnjih mesecih Zasavje spet močno razburila zadeva glede Holcima, naj bi se stvari sedaj začele urejati in popravljati. Po odkritjih so se odvijale precej drugače, kot je bilo sprva povedano in kot bi bilo pravilno. Trboveljski, zagorski in hrastniški župan so enotno in ostro poudarili, da težke in škodljive industrije ne bodo več dopustili. Zmotilo je predvsem to, da se je prodaja odvijala po tihem, brez vednosti Zasavčanov. Župani in Eko krog so se nemudoma sestali z vodstvom Holcima, te dni pa je razburila novica, da naj bi Holcim bil v resnici prodan že pred meseci oziroma že pred sestankom vodstva z Občinami. Očita se tudi več nepravilnosti. Med drugim da Občina Trbovlje sploh ni imela zakonske predkupne možnosti. Ko jo je lahko uveljavljala, pa je Holcim po navedbah župana v medijih ni upošteval. Pojavljali so se tudi očitki o nepravilnih postopkih, nepopolni dokumentaciji, zavlačevanju rokov, zavajanju in podobno. Holcim je kupil podjetnik Marjan Šuštar iz Litije za 2 milijona.
Obšli predkupno pravico? Toliko naj bi ponudila tudi Občina Trbovlje, a so Holcim prodali njemu. Kljub temu je Občini Trbovlje, kot je za medije povedal župan Poznič, Holcim konec aprila vročil obsežno, več kot 100-stransko pogodbo, a brez priloženih več prilog. Občina je odgovorila, da se v roku predkupne pravice za slednjo ne more odločiti na podlagi nepopolne dokumentacije in brez popolne seznanitve z zadevo. Ko so prejeli zahtevane manjkajoče dokumente, jo je uveljavljala. Ker pa naj bi se odzvala po preteku 15-dnevnega roka, so na Holcimu mnenja, da predkupna pravica ne velja več. Po izbruhu afere se sedaj poskušajo dogovoriti izven sodno. Na Občini Trbovlje so včeraj brez prisotnosti odvetnikov in medijev imeli sestanek župan Zoran Poznič, kupec Marjan Šuštar in direktor Holcima Pavel Marđonović. Vsebina sestanka še ni znana. Od dveh izmed njih pa smo neuradno izvedeli, da je bil sestanek uspešen, da so zadovoljni z začetimi pogovori in doseženim in da naj bi dogovore zaključili in našli rešitev na naslednjih sestankih. Na sestanku ni bilo nobenega drugega zasavskega župana.
Cepljenja, tako samoplačniška kot krita s strani ZZZS, se bodo v poletnih mesecih v Zdravstvenem domu Trbovlje izvajala ob torkih med 13h in 15h. Termini cepljenj: 22. julij 2025, 5. avgust. 2025, 19. avgust 2025 in 2. september 2025
Zasavska regija je zaključila pomemben razvojni proces. Z zadnjim, tretjim dodatkom k Dogovoru za razvoj Zasavske razvojne regije, so potrjeni vsi prednostni projekti za obdobje 2021–2027. Za Zasavje to pomeni pomemben razvojni korak. Od boljšega dostopa do pitne vode in bolj urejenih kanalizacijskih sistemov, do novih zelenih površin, kolesarskih poti, podpore podjetništvu in učinkovitejšega trajnostnega javnega prometa. Skupna vrednost vseh projektov znaša več kot 20,9 milijona evrov. Od tega bo skoraj 14,5 milijonov sofinanciranih s strani Evropske unije in Republike Slovenije. Dogovor vključuje projekte, ki jih je v regiji opredelil teritorialni razvojni dialog. Ti so spodbujanje lokalnega podjetništva in ustvarjanje delovnih mest, boljši dostop do kakovostne pitne vode, posodobitev vodovodnih sistemov v večjih naseljih, varovanje narave in zmanjševanje onesnaženja ter boljša prometna povezanost in trajnostna mobilnost. V okviru Dogovora za razvoj regije sta bila narejena dva pomembna koraka, ki nakazujeta širši razvojni premik. Prvi zadeva okrepitev ključnih vsebin Sklada za pravični prehod, saj bo del sredstev usmerjen v posodobitev obrtno-industrijskih con ter v skupni regijski projekt za izboljšanje dostopnosti in kakovosti izobraževanja. V ta projekt bodo vključene vse osnovne in srednje zasavske šole. Drugi premik se kaže v okrepljenem medobčinskem sodelovanju – med potrjenimi projekti regijske narave, kot sta Regijska celostna prometna strategija in Zelena vez, se kažejo pozitivni premiki v medobčinskem usklajevanju.
Predsednik Razvojnega sveta regije Marko Funkl poudarja, da je Zasavje v zadnjih desetletjih nosilo posledice prestrukturiranja po zaprtju energetike. Teritorialni razvojni dialog je bil za regijo ključna priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev nadoknadi zaostanek. »Za našo regijo je ta razvojni dialog ključen, če želimo ujeti konkurenčnost z drugimi deli Slovenije. Razvojni svet zasavske regije je pri vseh teh projektih sodeloval. Gre za praktično edino obliko formalnega regionalnega povezovanja na politični ravni in dokler ne bomo imeli v državi regij, ki si jih nekoč želimo, tudi s pristojnostmi in denarjem, je to v bistvu edina struktura, ki potrjuje in pregleduje in ima nadzor nad celotnim razvojnim dogajanjem v regiji. Mislim, da je ključna pri vsem skupaj Regionalna razvojna agencija. Gre za štiri srednje velike slovenske občine, ki po mojem mnenju delajo dobro in včasih spregledamo razvojni učinek, ki ga naše občine imajo,« pravi. Veliko pozitivnosti vidi tudi direktorica RRA Zasavje Anja Šerc. »Uspešno zaključen teritorialni razvojni dialog pomeni, da smo se uspešno pripravili ter uskladili razvojne prioritete znotraj okvirjev v Dogovoru za razvoj regij. To pomeni 12 novih projektov v skupni vrednosti skoraj 21 milijonov evrov, ki se v veliki meri financirajo z naslova evropske kohezijske politike, svoj delež pa dodajajo tudi država in občine. Vsi projekti, za katere so zdaj zagotovljena kohezijska sredstva, bodo prispevali h kakovosti življenja v regiji,« meni.
