Zagorske osnovne šole in vrtci so v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi čas poletnih počitnic izkoristili za vzdrževalna dela. Na OŠ Ivana Skvarče so redna vzdrževalna dela opravili na matični šoli in v podružnicah Podkum ter Čemšenik. Večja naložba je celovita prenova dotrajane učne kuhinje na matični šoli ter sanacija strehe nad jedilnico in pleskanje jedilnice. Dela bodo končana predvidoma do pričetka novega šolskega leta. Od začetka julija do danes so v OŠ Ivana Kavčiča Izlake in PŠ Mlinše generalno očistili prostore in uredili okolico šole, očistili žlebove telovadnice, popravili in delno prebelili učilnice  prvošolcev, popravili šolske garderobne omarice in šolske omare, sanitarna vrata ter krpan žaluzije, zamenjali nekaj ključavnic, ob tem pa so nabavili še nekaj nove opreme za tri učilnice, pisarniške stole in nekaj računalniške opreme.

Na OŠ Toneta Okrogarja najobsežnejša dela potekajo v kletnih prostorih, kjer prenavljajo dotrajane učilnice in delavnico za tehniko in tehnologijo. Prenova obsega odstranitev starih tlakov, prenovo vodovodnih in elektroinštalacij, novo izolacijo, estrihe ter pripravo na sodobno tehnično opremo. Hkrati so v več učilnicah zamenjali razsvetljavo, prebelili prostore in nekatere opremili z novim pohištvom. Na podružnici v Kisovcu so prebelili garderobne prostore in osvežili fasado ob vhodu, v Šentlambertu pa obnovili strop hodnika in učilnico opremili z novim pohištvom. Večina del bo končana do začetka pouka, sanacija kletnih prostorov pa do 15. septembra 2025.

Na OŠ dr. Slavka Gruma so med letošnjimi poletnimi počitnicami potekala redna vzdrževalna in generalna čistilna dela, zamenjali so nekaj stropnih luči v določenih učilnicah ter prebelili šolsko jedilnico.
Na Glasbeni šoli Zagorje ob Savi so opravili vsa nujna vzdrževalna dela – od čiščenja steklenih površin, fasade, do oljenja parketa v koncertni dvorani in vseh ostalih t.i. poletnih opravil.
Tudi v Vrtcu Zagorje ob Savi so poletni meseci namenjeni številnim izboljšavam prostorskih pogojev, kar je zaradi nižjega števila prisotnih otrok najlažje izvedljivo. V Enoti Maja so zamenjane talne obloge v vseh igralnicah, igralnice so prepleskane, zamenjano je pohištvo v garderobi za otroke prvega starostnega obdobja in dopolnjeno pohištvo v igralnicah ter zamenjana osvetlitev v največji igralnici. Do konca avgusta bo opravljeno tudi pleskanje nekaterih vrat in podbojev.

V Enoti Center je v načrtih popravilo zunanjih žaluzij, nameščena je nova klimatska naprava v razdelilni kuhinji, vzdrževalna dela so opravili tudi na vodovodnem omrežju. V sklopu energetske sanacije je Občina Zagorje ob Savi na razpis Eko sklada prijavila projekt za zamenjavo notranjih svetil. Zamenjana bodo vsa svetila, ob tem pa prepleskani stropi v enoti. Naročeno je tudi novo igralo za igrišče, ravnotežnostni most. Na igrišču največje enote vrtca Smrkci v teh dneh pričakujejo novi zunanji igrali za otroke prvega starostnega obdobja, prenovljeno pa bo igralo za otroke drugega starostnega obdobja. Poleg tega je bilo na igrišču zamenjanih nekaj zaščitnih plošč ob kombiniranem igralu – stroške je v tem primeru krila zavarovalnica, saj je šlo za posledico vandalizma. V Enoti Ciciban v Kisovcu je opravljeno popravilo zunanje žaluzije. V Enoti Kekec na Izlakah je opravljeno pleskanje igralnice, sanitarij za otroke in zbornice v nadstropju ter popravljene nedelujoče zunanje žaluzije.

Večino sredstev za navedene izboljšave prostorskih pogojev je zagotovila Občina Zagorje ob Savi, razen v primerih, ko gre za uveljavljanje posledic vremenske ujme ali vandalizma, stroške krije zavarovalnica.

Foto: ČZ

AMD Izlake v sklopu AMZS že leta v zadnjih počitniških dneh na šolskih poteh v zagorski občini izvaja preventivne akcije za varnost učencev na poti v šolo in domov. Rdeča nit akcij je opominjanje, da so udeleženci v prometu tudi otroci, predvsem tisti, ki bodo prvič prestopili šolski prag. Letos akcija, ki sicer traja že deset let, poteka pri osnovnih šolah na Izlakah in Mlinšah.
»V jesenskih dneh šolarji pridejo na cesto, po poletnih počitnicah so razigrani, kar hitro povzroči premalo pazljivosti. Zato na tak način ne opozarjamo na pravila v prometu le njih, ampak tudi voznike. Akcija je med udeleženci dobro sprejeta. Tudi s šolami je sodelovanje odlično,« pravi predsednik AMD Izlake Bogo Steklasa.
Na tokratni akciji sodeluje tudi novi ravnatelj Iztok Ostrožnik, ki bo ravnateljsko funkcijo na izlaški osnovni šoli uradno nastopil s prvim šolskim dnem. »Takšne akcije so vedno dobrodošle. Po mojem mnenju bi jih lahko izvajali še pogosteje. Takšna osveščanja so zelo pomembna, predvsem pri naši šoli, ki stoji tik ob glavni cesti, na kateri je veliko prometa,« meni.

Aktivnosti za prometno varnost šolarjev na izlaški šoli sicer potekajo skozi celotna šolska leta. Obiskujejo jih zunanji predavatelji, med katerimi še posebej izpostavljajo zagorsko policijo. Kot šola se udeležujejo tudi vseslovenskih natečajev, prav tako pa tudi v šoli pogosto spregovorijo o varnosti na cesti in na poti v šolo ter domov.
Na šolskih poteh sta glavni vlogi tudi letos odigrali maskoti Anja in Mirko. Na cesti sta v dneh pred začetkom šole nepogrešljiva. Voznike pozdravljata, opozarjata na previdnost in varno vožnjo, najmlajšim pomagata prečkati cesto in podobno. Tako pešci in vozniki kot tudi otroci so ju lepo sprejeli, saj se v dneh pred začetkom šole družijo že več let. Večina voznikov upočasni vožnjo, potrobi in pomaha, večina najmlajših pa si z njima izmenja tudi tako imenovane petke.

Foto: AMD Izlake

V Zagorju so se tudi letos tradicionalno spomnili rudarske zasavske preteklosti. Prireditev Perlmandelc vabi v svojo deželo je potekala že sedemnajstič. S sloganom da je bistvo druženje, tega pa v vsakdanu sodobnega življenja vse manj in vedno premalo, so v Selu pri Zagorju različni dogodki potekali skozi tako rekoč ves dan. Organizirali so 6. turnir malega nogometa za pokal ata Perkmandelca, družinske igre za otroke z delavnicami s kandidatkami za miss Slovenije 2025 ter aktualno najlepšo Slovenko, 9. ekipno tekmovanje metanja kulma u hunt, ekshibicijsko tekmo ekip VDC Zasavja in kandidatk za Miss Slovenije proti ekipi FC FF in se podali na 14. Perkmandelčev pohod od Delavskega doma do Avtohiše Kržišnik. Podelili so pokale in priznanja za lanski skok čez kožo ter letošnji 17. Letos je v rudarski stan skočilo 7 kandidatov in kandidatk.

Miss pol Zagorjanka
Prvič v zgodovini lepotnih tekmovanj za Miss Slovenije so v rudarske vrste sprejeli tudi uradno najlepšo Slovenko. Miss Slovenije 2024 Amadea Zupan je sicer iz Sežane, a je z Zasavjem povezana družinsko. Iz Zagorja sta njena stara starša po očetovi strani. »Občutki so fenomenalni. Izkušnja je zelo zanimiva in sama sem zelo vesela, da sem jo doživela. Prav je, da se ta tradicija rudarstva neguje in ohranja,« pravi. Zupanova z Zasavjem sodeluje tudi v sklopu Miss Slovenije, v projektu Povezujmo Slovenijo. Na Zasavje jih vežejo številni lepi dogodki že iz preteklih let. Kot primer med drugim izpostavlja lepo sodelovanje z VDC Zagorje in njihovimi varovanci.
Poleg Zupanove so v rudarski stan skočile tudi direktorica RRA Zasavje Anja Šerc, Štefka Bezgovšek iz plesne skupine Zasavski country in Magda Majes, med moškimi kandidati pa so bili predsednik KS Jože Marn Boris Meterc, Aljaž Barlič in predstavnik KS Franc Farčnik Gašper Kapelari.

Letos štiri ženske kandidatke
Štefka Bezgovšek, ena izmed letošnjih štirih rudarskih kandidatk, ki tudi sama izhaja iz rudarske družine, o primerjavi rudarstva in country plesa pravi, da določene podobnosti vsekakor so. »Že za to, da si rudar, da upaš v jamo, je potrebno veliko poguma in energije. Da pa se v Sloveniji spraviš plesati country, je pa tudi zahtevna stvar glede na to, da smo Slovenci in ne Američani,« meni.
Nastopili so Pihalni orkester Svea, Mešani pevski zbor Ladko Korošec, Rudarski pevski zbor Loški glas, plesna skupina Zasavski country in ansambel Mladi asi z Mladenom Todorovićem Makijem. Skupina Zasavski country je poleg na ameriške takte zaplesala tudi na takte zimzelene slovenske Golice, pri kateri se jim je na kratko pridružil tudi podzemni rudarski škrat Perkmandelc.

Foto: arhiv Perkmandelc vabi v svojo deželo

Za varnost v prvih šolskih dneh v okolici šol in vrtcev bodo, kot je že v navadi, v zagorski občini skrbeli policisti, prostovoljci Društva upokojencev Zagorje in člani AMD Izlake. Že pred začetkom šolskega leta bosta na skorajšnje večje število otrok na šolskih poteh opozarjali maskoti AMZS Anja in Marko, ki se bosta na povabilo AMD Izlake danes sprehodila po šolskih poteh – najprej na Izlakah med 12.15 in 12.50, nato pa še na Mlinšah med 13.10 in 13.30. Njuno poslanstvo je preprosto, a pomembno: opozoriti voznike, da bodo namesto njiju kmalu na cestah srečevali šolarje.

Foto: ČZ

Konec tedna so neznanci v Zagorju ob Savi znova razmetali električna kolesa po Evroparku. Pri tem ne gre ne za prvo, ne edino tovrstno ravnanje. Kot pravijo na Nomagu, ki skrbi za vzdrževanje in popravilo zagorskih e-koles, v zadnjih mesecih znova beležijo nenormalen porast vandalizma.
Zato so s pomočjo sledljivosti izposoje koles nekaj prijav na policijo že podali, prav tako so nekaterim uporabnikom blokirali dostop do izposoje. Tudi v sobotnem nočnem primeru so uporabnike, ki so kolesa pustili v Evroparku, že izsledili in bodo zoper njih podali prijavo na policijo. Predvsem starše mladoletnih otrok Občina poziva, da jih doma podučijo, kako ravnati z javno lastnino. Zaradi vandalizma nastaja tako materialna škoda kot tudi omejeno oziroma nemogoče izposojanje koles zaradi poškodb.

Foto: Občina Zagorje

V Trbovljah je na plano pricurljala živalska zgodba s tragičnim koncem. Dva belgijska ovčarja sta poginila pod Veliko planino zaradi previsokih temperatur v avtomobilu. Lastnica M.R. iz Trbovelj ju ni mogla vzeti s seboj na gondolo, ker sta bila brez nagobčnikov, zato ju je pustila v avtu in se sama podala na planino. Ko se je po dobrih treh urah vrnila, ju je našla poginjena. O zadevi se je razvedelo in smo na našem portalu o njej povprašali lastnico ter trboveljsko Kinološko društvo.

Smrt psov tragična nesreča?
»Omenjeni dogodek je zame izjemno boleč in tragičen, saj sem izgubila psa, ki sta bila del moje družine. Šlo je za nesrečo, avto je bil parkiran v senci ob gozdu z odprtim prtljažnikom, ko sem se vrnila, sem ju žal našla mrtva,« zatrjuje lastnica, ki pravi tudi da ne ve, kako je prišlo do tega, zato ji bo to za vedno ostalo nerazložljivo in zelo boleče. Sama je sicer tudi kinologinja. »Nikoli ne bi zavestno ogrozila svojih psov ali katere koli živali; zanju sem vedno skrbela, vlagala trud in sredstva, da sta bila zdrava, srečna in ljubljena. Psa sem dobila malce starejšega in v slabem stanju, a se je ob moji pomoči opomogel in socializiral. Psičko sem imela pri sebi še kot mladička, zato sva z njo lahko še več trenirali,« doda. Dogodka sama ne vidi kot neodgovorno ravnanje, čeprav je, četudi v senci in z zatrjevanim odprtim prtljažnikom, psa pustila v avtu pri teh zelo visokih temperaturah. »Društvo me zaradi dogodka ni kaznovalo in proti meni niso bili sproženi nobeni postopki. Dogodek so obravnavali kot nesrečo, kar je tudi bil in nikoli ni šlo za prikrivanje ali malomarnost. Popolnoma se strinjam, da je puščanje psov v zaprtih avtomobilih na vročini nedopustno, a v tem primeru je šlo za tragično nesrečo, ne za neodgovorno ravnanje,« pove na očitke o nedopustnem ravnanju in pometanju stvari pod preprogo. Po neuradnih podatkih lastnica sicer zaradi pogina psov zoper tretjo osebo ali neznanega storilca naj ne bi vložila prijave ali ovadbe. Ima pa novega psa iste pasme, s katerim obiskujeta KD Trbovlje.

Krivec uganka?
Ker je lastnica poginula psa trenirala v KD Trbovlje, smo se o zadevi obrnili tudi na društvo. »Društvo je o dogodku izvedelo dva meseca po njem, istočasno kot drugi. O tem smo imeli tudi sejo. Menimo, da s tem nimamo nič in tudi ne vemo, kaj bi,« pravi predsednik KD Trbovlje Jože Bola. Da so o dogodku na društvu izvedeli šele dobra dva meseca po njem, se sicer sliši neverjetno. Društvo zoper lastnico ni uvedlo nobenega postopka ali sankcij zaradi malomarnosti in neodgovornega ravnanja, tudi kakšnega kaznovanja z začasno prepovedjo delovanja ni bilo. Društvo se od dogodka tudi distancira, nanj ni imelo nobenega vpliva, niti s tem nimajo ničesar. Ravnanja lastnice v izjavi Bola ni obsodil. »V društvu je svoje delo opravljala vestno. V šolanje je vložila trud in delo,« doda. Pravi tudi, da ne ve, kaj bi glede primera društvo lahko storilo.
Tako društvo kot lastnica sicer pravijo, da ne vedo, kaj se je dejansko zgodilo. Sama pravi in tudi društvo meni, da je na avtu pustila odprta vrata prtljažnika in da so se iz neznanega razloga zaprla. Ali jih je neznani storilec, veter, tresljaji zaradi morebitnega skakanja ali laježa psov… lahko sedaj le ugibajo.

Foto: Diana
* naslovna fotografija belgijskega ovčarja je simbolična

V zadnjih letih se je v Sloveniji razrastla rastlina Ambrozija. Ni nekaj novega in tudi ne popolna neznanka, kljub temu in težavam, ki jih povzroča, pa jo še vedno pozna premalo ljudi. Pri tem nemalokrat raste celo tudi v strnjenih naseljih. Žvrklja, kot je tudi poznana, je tujerodna enoletna rastlina, ima okrog 40 znanih vrst, izmed katerih naj bi iz Sredozemlja izvirala le morska Ambrozija.

Uspeva skoraj povsod
Je nezahtevna rastlina, ki uspeva na sončnih in prodnih rastiščih, tudi umetno spremenjenih, kot so cestne bankine, železniški nasipi, pojavlja se tudi na travnikih, gredah in njivah, na kamnitih in zapuščenih parcelah in podobno. Glavna škodljivost Ambrozije je pelod. Tega raznaša veter in je za ljudi izjemno alergen. Težave ljudem lahko povzroča tudi relativno daleč od rastišča, rezultati uradnih raziskav kažejo, da tudi po več deset kilometrov. Rastlina je nevarna še dodatno tudi, ker jo marsikdo lahko zaradi podobnosti zamenja s praprotjo ali katero drugo rastlino. Najbolj znana med Ambrozijami je pelinolistna, ki zadnje četrt stoletja zaradi agresivnega širjenja velja za zelo invazivno tudi v Sloveniji. Raste tako posamično, kot v divjih nasadih. V Trbovljah, denimo, postaja težje opazna tudi zaradi nečiščenja sprehajalnih poti na rudniških površinah, na primer pod Kipami in podobno. V Evropi v kmetijstvu rastlina povzroča škodo in stroške.

Pri večjih potrebno mehansko in kemično zatiranje
Slovenija zatira širjenje z odstranjevanjem in uničevanjem, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm, pri čemer je najbolj pomembno, da še ne cvetijo. S tem se prepreči oddajanje cvetnega prahu v okolico in razvoj semen. Ambrozijo odstranjujemo na različne načine. Mednje sodijo puljenje, košnja ali rezanje, mulčenje, brananje in okopavanje, oranje in kemično zatiranje s herbicidi. Pri večjih rastlinah in na večjih površinah morajo uporabljati mehanske ter kemične metode zatiranja. Pri odstranjevanju je potrebno uporabljati rokavice, v primeru cvetenja pa tudi zaščitne maske, sicer lahko pride do draženja kože in dihal. Cvetoče rastline je bolje odstranjevati popoldne, saj se cvetni prah v glavnem sprošča zjutraj. Pri uničevanju in zatiranju rastline je potrebno še posebej pozoren biti na semena. Ta so trdoživa, stroka pravi, da kaljiva lahko ostanejo tudi trideset ali več let. Cvetni prah se pri Ambroziji pojavlja od julija do konca septembra.

Neodstranjevanje kaznivo
Že cvetočih rastlin se ne kosi, ker se s tem še bolj razširi pelod in semena. Herbicide lahko uporabljajo le osebe z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji na način, ki ne škodi ljudem in okolju. Še ne cvetoče rastline se lahko odloži na kompost ali v zabojnike za organske odpadke. Cvetoče pa je treba uničiti s sežigom.
Rastlina je velika nadloga za bolnike z astmo. V sosednjih državah zadnja leta ugotavljajo tudi pojav novih vrst ambrozije, ki so prav tako alergene.
Rastišča lahko vsakdo prijavi pri Fitosanitarni inšpekciji inšpektorata RS za kmetijstvo. Od leta 2010 je v Sloveniji sicer v veljavi Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive Ambrozije, zatiranje je po zakonu obvezno. Lastniki tako kmetijskih kot nekmetijskih zemljišč morajo rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Posamezniku, ki po opozorilu inšpektorja s svojega zemljišča ne odstrani ambrozije, grozi finančna kazen. Pred Ambrozijo moramo paziti tudi hišne in domače živali.

Foto: ČZ

Na letošnjem Dewesoft Summer Campu je sodelovalo 44 študentov iz Slovenije, Španije, Italije, Hrvaške, Francije, Estonije, Nemčije, Velike Britanije in Nizozemske. Slovenijo je zastopalo 13 študentov različnih slovenskih fakultet, kar je največ doslej. Med vsemi udeleženci je bilo 6 doktorskih kandidatov. 
Posebnost letošnjega kampa je bila uporaba petih posebej predelanih vozil Mini Cooper. Vozila so pripravili za različne tehnične izzive. Udeleženci kampa so vanje vgradili Dewesoftovo merilno opremo in se pomerili v šestih zahtevnih inženirskih nalogah na posebej urejenem poligonu. Poudarek izobraževalnega programa je bil dekodiranje CAN signalov, GPS pozicija, precistnostna vožnja, analiza pospeševanja in zaviranja, nadalje s področja meritev hrupa in vibracij s pomočjo merilne celice. Izzivi so bili zasnovani na natančnih meritvah z Dewesoftovo visotoketehnološko opremo, projektnem vodenju in upravljanju finančnih sredstev ter opreme, inovativnosti ter ekipnem duhu sodelovanja. 
Ob zaključku kampa je pet mednarodnih študentskih ekip izvajalo meritev in svoje projekte predstavilo strokovni komisiji inženirjev podjetij Dewesoft in Akrapovič. 

Kot nagrado so člani zmagovalne ekipe prejeli brezplačno udeležbo na Dewesoftovi mednarodni merilni konferenci, ki bo aprila prihodnje leto potekala v Laškem. »Študentom, ki pridejo po znanje, želimo ponuditi izzive, ki si jih bodo zapomnili za vedno. Merilno tehniko lahko najbolje spoznaš skozi realne naloge, avtomobilske meritve pa so med najbolj kompleksnimi in prav zato se iz njih največ naučimo. A globoko verjamem, da dosežemo najboljše rezultate, ko združimo učenje in zabavo. Dewesoft je nastal iz te filozofije in prav to vzdušje smo želeli ustvariti tudi na Summer Campu. Mladim želim, da domov odnesejo ogromno znanja in nepozabne izkušnje. S Summer Campom pa v podjetju začenjamo novo poglavje. Skozi meritve želimo približati študentom in dijakom v šolah razumevanje fizičnega sveta. Ponosni smo na sodelovanje skoraj cele zasavske doline in hvaležni vsem, ki so pomagali pri pripravi tega dogodka,« pravi dr. Jure Knez, predsednik in ustanovitelj Dewesofta.

Foto: arhiv Dewesoft

Občino Zagorje ob Savi je v preteklem obdobju prizadelo več neurij. Zaradi posledične škode, ki so jo povzročili plazovi, je bila potrebna sanacija več cestnih odsekov. Sanacija odseka Podkrnica–Mošenik–Sava je znašala okoli 800.000 evrov, sanacija javne poti Tirna–Kapla–Oblog 62.000 evrov, sanacija ceste Razpotje–Kolovrat–Orehovica okoli 900.000, sanacija odseka Šklendrovec–Klenovik–Podkum pa okoli 400.000. Na slednjem je v letošnjem in prihodnjem letu načrtovana še druga faza rekonstrukcije v vrednosti okoli 500.000 evrov.
Največji plaz v zgodovini zagorske občine doslej pa je plaz Prečna pot–Cesta zmage 16, nad avtobusno postajo v Zagorju ob Savi. Ogroženih je 15 objektov in občinska ter državna infrastruktura. Sanacija bo znašala okoli 13,1 milijona evrov. Plazenje je posledica intenzivnih padavin avgusta 2023, ki so povzročile poškodbe in potrebno sanacijo na površini v velikosti 3,5 hektarja.

Zahtevna sanacija
Po potrjenem sanacijskem načrtu s strani občinskega sveta Občina z lastniki zemljišč sklepa potrebne dogovore in pogodbe o izvedbi sanacijskih del za zavarovanje nepremičnin na tem območju. »Na podlagi geoloških raziskav je bilo ugotovljeno, da je plazina tako globoka, da je potrebno območje zavarovati z globinskimi podpornimi konstrukcijami, piloti, kamnitimi izložbami in drenažami, ki bodo področje stabilizirali. Poleg tega bo na ta način varovano stanovanjsko naselje,« pravi Ivo Vrtačnik z Občine Zagorje. S podpornimi konstrukcijami in ostalimi ukrepi bo zavarovano plazovito območje stanovanjskih objektov ter z regulacijskim zidom pred morebitno zajezitvijo zaščiten potok Medija. Plaz ogroža tudi večji pretočni bazen meteornih voda ob potoku Medija in bi ob sprožitvi plazine lahko zajezil potok Medija ter povzročil katastrofo večjih razsežnosti. Urejeno bo odvodnjavanje in izvedena sidrana pilotna stena. Prav tako bo izvedena rekonstrukcija mostu čez Medijo, gradnja nadomestnega mostu in širitev Pečarjeve ulice. Sanacija, ki bo sofinancirana tudi s strani ministrstva za naravne vire, je sedaj v fazi podpisa pogodbe z izvajalcem. »Če bodo izpolnjeni vsi predpogoji, bi uvedba v delo in začetek del lahko bila v letošnjem septembru. Dela naj bi predvideno trajala do 28 mesecev. Po zakonu o odpravi naravnih nesreč je predvideno sofinanciranje do konca leta 2027. Projekt z vsemi stvarmi, ki sodijo poleg, pa naj bi bil po investicijskem programu predvidoma zaključen do konca leta 2028,« še doda Vrtačnik.

Foto Občina Zagorje

Dobovec je v noči s srede na včeraj obiskal medved. Čeprav incidenta ali poškodbe k sreče ni bilo nobene, je krajanom nagnal v kosti kar nekaj strahu. »Bratov pes je okoli 22. ure vztrajno lajal. Zjutraj pa smo opazili, da sta v čebelnjaku izruvana dva panja. Medved ju je odnesel kakšnih 20 metrov stran na travnik, pojedel in se vrnil v gozd,« pove krajan MR. Dogodek se je pripetil v sosedovem čebelnjaku, v neposredni bližini njegove hiše, od katere je oddaljen kakšnih 25 metrov. Kot pove, mu ni znano, da bi medveda kdo podil, ampak je odšel sam.
Čeprav kakšne večje škode ni, je nekaj strahu in neprijetnih občutkov vseeno povzročil. »Trenutno se bojimo nekaterih gibanj, na primer s kolesi po naravi, nabiranja gob in podobno. Pri moji družini in meni neskončnega ali pretiranega strahu ni, je pa vseeno neprijeten občutek, kar je logično. V našem okolju toliko medvedov, kot jih je danes, ni bilo nikoli. To bi bilo treba regulirati, dodaja«.

Trenutno 5 do 8
Dogodek in stanje opisuje tudi starešina LD Dobovec Tomaž Trotovšek. »Zadnjih nekaj let so medvedi na Dobovcu stalnica. Tu tudi prezimujejo. Na grobo rečeno naj bi jih bilo od 5 do 8. Nekaj družine, ostalo posamezni. Ta, ki nas je obiskal zdaj, je kakšno leto ali dve star, ki je iskal hrano. Na Dobovcu lovci medvede spremljamo tudi z video kamerami. Enega imamo vsak dan na krmišču na Ključevici, videvamo večjega v Završju, lani je bila medvedka z dvema in ena z enim mladičem,« doda.
Na Dobovcu po navedbah starešine večjih škod zaradi medvedov ni. Ta zadnja je druga ali tretja letos. Večino škode, gledano s kmetijskega stališča, povzroča druga divjad. Na lovce se pogosto obračajo z vprašanji in kritikami, kaj lahko storijo oziroma zakaj ne ukrenejo ničesar. »Lovci smo zelo stisnjeni. Če bi se škoda redno oziroma večkrat pojavljala po istem osebku, bi bil izreden odvzem. Medved je sicer zavarovan, odgovorna za to področje je država, Zavod za gozdove. Ta plačuje delno škodo. Z medvedi gospodari država, ne lovci. V zadnjih 2, 3 letih dobimo največ odločb za odstrel, v poletnih mesecih. Takrat so mladiči, vsako leto pa odločbe nato padejo, ker jih država ne spiše tako, da ne bi. Pri lovskih prednikih ni prihajalo do takih situacij in konfliktov, sedaj pa je kup enih interesov in je, kot je,« pove.

Medvedjih krmišč ni
Verjetno bi bil smiseln in vsaj do neke mere učinkovit ukrep da bi medvedi manjkrat prihajali v naselja ali bližino postavitev kakšnih namenskih krmišč v gozdovih. Takega na Dobovcu nimajo. »V skladu z letnim načrtom imamo krmišča za muflone in jelene in medved v iskanju hrane pride tudi tja. Posebej za medvede pa jih ni,« pojasni.
Kot še pravi, imajo dobovški lovci dober odnos s kmeti in ni nekih velikih težav zaradi živali ali škode. Tudi marsikje po Sloveniji sicer perečo problematiko glede bivanja domačih vzrejnih živali lovci na Dobovcu ocenjujejo za primerno. »Večinoma imajo kmetje ustrezno urejena ter zavarovana bivališča svojih živali. Glavnina je urejena, tudi razumevanje je. Zato sigurno prihaja tudi do manj problematike in škode, kot bi sicer,« poudari.

Foto: NR