Arhiv Značk: Naslovnica

Marjeta Hribar ekskluzivno iz Pariza: Zunaj razbijali, zagorska umetnica razstavljala

Oblikovalka nakita in daril iz premoga Marjeta Hribar se je te dni vrnila iz Francije. Zagorska umetnica, ki si je ime ustvarila tudi v tujini in katere nakit ima tudi nekaj svetovno znanih obrazov, je razstavljala v slovitem pariškem Louvru. To so bile njene dolgoletne sanje, a so jih Francozi delno pokvarili. Razstava je sicer dosegla lep uspeh, se je pa vse skupaj dogajalo sredi odmevnih protestov francoskih študentov, ki so se jim kasneje pridružili tudi drugi nezadovoljni državljani.

Dogajanje je za naš portal opisala kar sama.
»Da razstavljam na tako imenitnem dogodku, kjer lahko razstavljajo le redki, smo bili dogovorjeni že od lanskega oktobra. Da bi lahko bila del tega, sem sanjala že par let. In ne le to – skulptura je bila tam prvič ekskluzivno razstavljena. Kar pomeni, da je na ta dogodek že od junija čakala na Dunaju. Kot da so se mi sanje uresničile in da sem dosegla cilj, o katerem kot otrok nisem niti upala sanjati in brala o slavnih umetnikih ki razstavljajo v Louvru v knjigah, ki so mi slikale slike Elizejskih poljan in stavb, kot da so iz pravljice. No, moja pravljica pa bi se skoraj spremenila v nočno moro. Teden dni pred odhodom se je zgodil protest. Doma vedo, da ko si nekaj zamislim, nikakor ne odstopam od tega, zato so me spraševali, če res mislim iti tja, kjer je v bistvu sodeč po fotografijah vse uničeno, požgano in razbito. Meni pa se je v dneh pred odhodom rušil svet. Vsak dan so prihajale slabše novice – najava novih protestov, pa objave o tem, kaj vse se zapira, jokajoči trgovci na televiziji in komentarji o dogajanju res niso pripomogli k temu, da se odločim da grem. Na koncu sem se odločila po svoje – kar bo pa bo. Moja galerija je objavila, da bodo trmasto vztrajali, četudi bo Louvre zaprl vrata, bomo mi tam. In bilo me je strah, zelo me je bilo strah, kajti vse mogoče sem že videla v življenju, vendar pa se sredi horde niti ne moreš veliko pogovarjati o tem, da ti ne spadaš zraven, kajne? Vendar pa cena tega, da vidim svojo skulpturo razstavljeno tam, kjer je meni sveto, odtehta vse ostalo. In sem šla. Moj plan A je bil, da bo šlo vse po maslu, razstava bo polna obiskovalcev, protestniki bodo protestirali mirno in čisto na drugem koncu Pariza in vse bo v redu. Plan B je zajemal to, da v kolikor protestniki obkolijo sam Louvre in Carrousel de Louvre, bomo zaprti v notranjosti vse do takrat, ko bo vsega konec. To zame pomeni, da mi noben likovni kritik in stranka ne more uit, kajti zaprti so skupaj z mano v razstavnem prostoru. Plan C pa ni bil formiran, kajti prijatelji, živeči v Parizu, mi niso odgovarjali na sporočila. Pa vendar – grem, sreča je na strani pogumnih, kajne? Še sama sebi nisem verjela. Že sama pot na letalo je bila takšna, kot da me angelčki prepričujejo naj ostanem doma.

Po Zagrebu, leteli smo namreč s tamkajšnjega letališča, zapore cest, pa neki čudni navigacijski zemljevidi, ki so me peljali vse okoli zaradi del na cestah in močno podaljšali pot tako časovno, kot po kilometrih. In potem, za nameček, je garmin začel na vsem lepem govoriti še v malezijskem ali nekem podobnem čudnem jeziku. Ali se mu je zmešalo, ali tudi že ta protestira ali pa me preprosto prepričuje, naj ne grem. Ampak ni zaleglo, Marjeta je šla naprej! In ko sem le prilezla do letala, novo poleno pod noge – nevihta Austen s sunki 161 km na uro nam ni dovolila vzleta. Kar 5 ur smo čakali in po pravici povedano, če ne bi bila ves ta čas že na sedežu, bi se gladko obrnila in odpeketala domov. Ampak, seveda, nisem! In potem prihod v francosko prestolnico. Deževni večerni Pariz na petek pred demonstracijami je izgledal zastrašujoče – ljudje mrki, previdni in razdražljivi. Vsaj tistih nekaj, kar jih je bilo videti, so delovali kot da so tempirana bomba, le čakali so na to, kaj bo. Sama bi morala imeti slavnostno otvoritev samega dogodka v Louvru, vendar je logistika odpovedala. Prispela sem ob 21h zvečer namesto ob 18h, prireditev pa je imela začetek ob 20h, trajajoč do 23. ure. Proge tramvaja so bile preventivno zaprte, policijska ura se je začela ob 22h in nisem vedela, v katero smer se moram obrniti, da pridem do Louvra. Ne, tvegala ne bom, sem si rekla in se previdno sprehodila okoli hotela mimo vseh že zvečer postavljenih barikad na kratek sprehod. Deževni večer in prazne ulice hitro nosijo zvok in kmalu se je slišalo tuljenje siren in veliki oklepniki so drveli mimo mene. Jutro je prineslo malce sonca in kar nasmehnila sem se, ko sem se peš odpravila do Carrousel du Louvre. Francozi so res face, sem pomislila, zjutraj na tešče ne bo nihče demonstriral. Vsi dogodki so bili napovedani šele za 14. uro. Torej bo šlo zaenkrat po planu A, sem si mislila – vse dokler nisem opazila trgovcev. Zaskrbljenih, polnih strahu pred neznanim, ki so eni že prekrili vsa pročelja z deskami, drugi so se trudili rešiti jutro s tem, da so zabili le izložbe, vrata pa pustili odprta, da so še vedno trgovali, tretji, ki niso imeli možnosti zabiti steklenih sten, pa so le počasi, kot v transu, praznili svoje police. Vmes so se že po centru sprehajale skupine, oblečene v črno, s kapucami in maskami čez obraz. Mesto je bilo praktično zapuščeno. Razstavišče Carrousel de Louvre je prehodni del z vstopom v Louvre. Ta je že sam po sebi trdnjava, kot je ne vidiš vsak dan in pred njim je bilo ogromno policistov, vojske – vsi opremljeni s puškami težke kategorije. Sam muzej se je zaprl, ArtBasel, dogodek ob Elizejskih poljanah se je zaprl, Opera se je zaprla, svet se je skril – le mi smo se delali kot da ni nič. Kmalu smo spoznali, da so bili protesti preusmerjeni na obrobje, od koder so prihajali v center ljudje, pretepeni, zaplinjeni in se hladili z vodo iz fontan in iskali trgovino, kjer bodo kupili vodo. Louvre je bil zaprt, kar pomeni, da so se turisti in ostali junaki, ki so ostali v mestu, zvalili sem na varno, kajti bili smo zaščiteni z vseh strani. Vojska pred vhodom, policisti na vsakem koraku in varnostniki, pripravljeni na vse, so nam dali občutek varnosti. Le pomislite, da bi razbijalci dojeli, da je vstop v Louvre odprt, to bi pomenilo, da se lahko uniči ogromen del kulture Evrope v zadnjem tisočletju. Jaz ne bi bila jaz, če ne bi še vedno v svoji naivnosti želela izkoristiti dneva in se kljub temu sprehoditi do Eiffla. Napačen plan, so mi sporočili policisti, železne zapornice so preprečevale prehode, elizejske poljane so imele natančno določeno pot izdelano iz teh sivih zapornic, kjer so ljudje lahko hodili v vrsti. Fifa, Shanel, Belanciaga, Gucci in ostali so izpraznili prostore.

Med ljudmi pa si vsake toliko časa srečal kakšnega bojevnika – eni krvavi, drugi objokani, eni le razjarjeni, vendar izgredov na tem mestu ni bilo mogoče izvesti. Vojska in policija je opravila svojo nalogo in ohranila mir. Ker so bile vse poti zaprte, sem hodila le tam, kjer je šlo, da se vrnem do hotela in glej… cerkev. Ne ena, vsaka cerkev je imela odprta vrata in notri so se odvijale maše. Mladi, stari, domačini, turisti, Azijci, Afričani in Evropejci so poslušali mašo v francoskem jeziku in molili. Pred vrati pa na vsaki strani marice in oboroženi policisti. Ne glede na vse razlike so bili ljudje povezani v miru. Naslednji dan je bil poapokaliptični, po tleh so ležali plakati in sporočila demonstrantov, pa vendar se je zdelo, da je bil dogodek daleč stran in kot v drugem času. Kavarne so odprle svoja vrata in vsi so odstranjevali deske z objektov, da življenje spet zadiha v vsakdanu. V Parizu so trgovine odprte tudi ob nedeljah. Fotografirati si nisem upala, naredila sem le nekaj posnetkov, kaj več pa zaradi nevarnosti ne. Nikoli ne veš, kaj se lahko v takšnih situacijah pripeti. Moj kip pa se te dni ravno poslavlja od Pariza. Kakorkoli, preživeli smo in nazaj doma sem spet. Da pa sem bila del te razstave, ki je kljubovala vsem pritiskom in ostala odprta tudi takrat, ko so vsi ostali zaklenili svoja vrata in se umaknili na varno, to mi je v čast. V mojem življenju ima posebno mesto.«

Foto: osebni arhiv

Za župana štirje kandidati

V občini Trbovlje se za naslednji županski mandat potegujejo sedanji župan Zoran Poznič, Jože Weingartner, Domen Janc in Drago Kočar. Do zaključka redakcije se je na vprašanja odzval le sedanji župan.

    Zakaj odločitev za ponovno kandidaturo?
    Zaradi nadaljevanja kontinuitete in dokončanja velikih projektov.
    Čemu v kampanji dajete največ poudarka in zakaj?
    Seveda ljudem in njihovim potrebam na različnih področij družbenega in socialnega življenja. 
    Čemu boste največ poudarka dali na funkciji, če boste izvoljeni in zakaj?
    Istemu, čemur dajem že sedaj, v kampanji. 
    Se v primeru izvolitve nameravate lotiti kakšnega posebnega, zahtevnega projekta?
    Čaka nas kar nekaj velikih projektov, kot so obnova Njive, dokončanje industrijske cone Lakonca, gradnja novih stanovanj, Zelena vez – evropski projekt izgradnje večnamenske zelene infrastrukture…
    Kako ocenjujete stanje občine, ki jo boste v primeru vnovične izvolitve vodili naslednja 4 leta?
    Občina je v zelo dobri kondiciji, je ena izmed najmanj zadolženih slovenskih občin in razvojno usmerjena. 
    Kaj občina po vaše najbolj potrebuje?
    Razvoj prometne infrastrukture (tunel in zasavska transverzala) in vpeljavo vsaj enega ali dveh visokošolskih študijev. 
    Ali boste začeli z dokončanjem ali nadaljevanjem kakšnega projekta ali s kakšnim novim?
    Naši začeti veliki projekti niso izvedljivi v enem mandatu. Seveda bodo sledili tudi novi. 
    Kaj ocenjujete za najbolj potrebno, nujno… v občini?
    Stanovanja za mlade in mlade družine, varovana in oskrbovana stanovanja, nova delovna mesta v industrijski coni Lakonca ter sodobne prometne povezave. 
    Kakšno vlogo po vaše ima in kakšen bo vaš pristop glede participativnega proračuna za soodločanje občanov glede projektov? Gre za pomembni oziroma potrebni način?
    Participativni proračun je instrument neposredne demokracije, ki ga nameravamo v naslednjih letih tudi finančno okrepiti, kot smo to že začeli tekom prvega mandata. 
    Kako sicer ocenjujete politično sceno in stanje v občini? Česa po vaše manjka? Je med oblastjo in opozicijo dovolj sodelovanja?
    Razpoloženje v občini je pozitivno, seveda prihaja tudi do trenj, pa vendarle v funkciji vsesplošnega razvoja vse politične opcije po navadi na koncu vedno najdejo skupni jezik. Verjamem, da vsi akterji na lokalni politični sceni delujejo in se trudijo za razvoj naše občine in dobrobit občanov. 
    Kako ocenjujete medsebojno povezovanje, sodelovanje… zasavskih občin?
    Po kar nekaj letih stagnacije v regionalnem sodelovanju smo na začetku mandata 2022-2026 zasavski župani našli skupni jezik in mojo osebno mnenje je, da odlično sodelujemo, kar se je izkazalo tudi pri evropskih projektih kot je Sklad za pravičen prehod. 
    Kakšen je po vašem mnenju položaj, stanje… zasavske regije v Sloveniji? Je dovolj posluha s strani države? Je zapostavljena?
    Zasavska regija je ena izmed najmanj razvitih v Sloveniji, pa vendarle se trudimo, da nam država omogoči status območja s posebnimi razvojnimi izzivi, kar nam bo v veliki meri olajšalo prijavljanje na različne razpise in mehanizme za črpanje finančnih sredstev.
    Ena od t.i. najbolj perečih in dolgoletnih rak ran Zasavja so ceste, ki so pomembne za več različnih stvari. Ali po letih brez efekta glede predora in navezave na avtocesto, ki je velika in draga naložba, nameravate nadaljevati s prizadevanji za to? Ali iščete oziroma vidite kakšno drugo obliko za spremembo in izboljšanje?
    Pred kratkim smo župani predlagali tudi uvrstitev projekta tunel Trbovlje-Prebold znova v republiške razvojne dokumente. Pridobivamo, kot zadnja izmed slovenskih regij, tudi status turistične destinacije. 

      Foto: Občina Trbovlje in Matjaž Kirn

      V Hrastniku še naprej enormne cene toplotnega ogrevanja

      Občina Hrastnik je med slovenskimi občinami z najvišjimi cenami toplotnega ogrevanja. Občinska uprava si že leta prizadeva zagotoviti rešitev za nižje in glede na sedanjo višino normalne cene.
      Občina je leta 2009 na podlagi Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije toplote za daljinsko ogrevanje in o podelitvi koncesije v občini Hrastnik ter izvedenega javnega razpisa sklenila koncesijsko pogodbo s podjetjem Petrol Energetika d.o.o., ki je bilo edini ponudnik na razpisu. Koncesionar se je zavezal, da bo na lastne stroške obnovil in zgradil infrastrukturo za distribucijo toplote. Koncesija je bila podeljena za obdobje 35 let, do leta 2044.

      Težava oblikovanje cen
      Poglavitna težava, ki je obenem tudi glavni vzrok za nenormalno visoke cene ogrevanja, je, da ima občina na višino cen omejeni vpliv. Po pogodbi pogoje ter način obračunavanja toplote določa koncesionar. Na spremembe cen vplivajo gibanje cen energentov, spremembe davčnih obremenitev in drugi stroški izvajanja dejavnosti. Občina cen daljinskega ogrevanja ne more določati samostojno. Koncesijska pogodba namreč določa, da bi morali v primeru zavrnitve upravičenega predloga koncesionarja za spremembo cen povrniti morebitno izgubo, ki bi zaradi takšne odločitve nastala. Prav tako predčasna prekinitev koncesijskega razmerja ni enostavna rešitev. V primeru odkupa koncesije bi morali iz občinskega proračuna zagotoviti sredstva za odkup infrastrukture v višini njene še neamortizirane vrednosti ter plačati odškodnino v višini polovice predvidenega izgubljenega dobička koncesionarja do izteka koncesijskega obdobja. Takšna finančna obremenitev bi bila za občinski proračun nesprejemljiva, saj bi preveč vplivala na izvajanje drugih nalog in investicij, namenjenih razvoju občine ter izboljšanju kakovosti življenja. Zaradi visokih cen se je Občina že večkrat obrnila na Petrol in opozorila na finančne obremenitve občanov. V zvezi s tem izpostavljajo, da ni ustreznega posluha in pripravljenost za rešitve, ki bi prinesle občutnejše znižanje cen.

      Ogroženim občinska pomoč
      Občina zaradi stiske številnih občanov, ki je posledica enormnih stroškov ogrevanja, vsako leto v sodelovanju s Centrom za socialno delo objavi razpis za pomoč s sofinanciranjem. V občinskem proračunu za ta namen vsako leto namenijo 12.000 evrov. Na Občini se zavedajo, da takšna pomoč ne rešuje sistemske problematike visokih cen ogrevanja, predstavlja pa pomemben ukrep za podporo najranljivejšim. Tudi v prihodnje bodo aktivno opozarjali na problematiko in si prizadevali za sprejemljivejše rešitve. Pravijo, da razumejo nezadovoljstvo občanov zaradi visokih položnic in da je tudi želja lokalnega vodstva občine, da bi bile cene ogrevanja nižje, vendar je potrebno upoštevati veljavne pogodbene obveznosti, zakonodajo ter odgovorno ravnati z javnimi sredstvi.
      Zaradi zagotavljanja transparentnosti je koncesijska pogodba s prilogami javno dostopna na spletni strani Občine Hrastnik.
      V zvezi z dolgoletno kalvarijo in naravo problematike pa se seveda neogibno postavlja tudi vprašanje o odgovornosti. Kdo je kriv za posledično stanje, ki že več let pesti občane in občino, ali bo za ravnanje odgovarjal oziroma zakaj še ni.

      Foto: Domen Šergan

      Aktualni župan z dvema izzivalcema

      V občini Hrastnik se za župansko funkcijo potegujejo sedanji župan Marko Funkl ter protikandidata Tina Moljk in Soniboj Knežak.
      Na naša vprašanja se je odzval le aktualni župan.

      Zakaj odločitev za kandidaturo?
      Da se zaključi začete projekte in občino pripeljem kamor si želim.
      Čemu v kampanji dajete največ poudarka in zakaj?
      Oskrbi starejših, dostopnim stanovanjem za vse in zelenemu Hrastniku, v katerem rad živim.
      Čemu boste največ poudarka dali na funkciji, če boste izvoljeni in zakaj?
      Istemu, čemur največ dajem že v kampanji.
      Se v primeru ponovne izvolitve nameravate lotiti kakšnega posebnega, zahtevnega projekta?
      Želimo dati nove vsebine v stari Dom starejših, predvsem osrednjo kuhinjo za vrtec, odpreti dislocirano enoto VDC in vzpostaviti Medgeneracijski center. Pripraviti se bo treba za začetek gradnje novega gasilskega doma, najti investitorja za gradnjo oskrbovanih stanovanj in iskati investitorja za zasebna stanovanja na Resnici. Urediti bo treba obe šolski igrišči v občini, pripraviti bo treba tudi nov koncept za ureditev centra Dola po zgraditvi ceste.
      Kako ocenjujete stanje občine, ki jo boste v primeru izvolitve še naprej vodili?
      Občina je v veliko boljšem stanju kot pred 8 leti, javni sistemi delujejo. Imeli smo prezadolžen Ceroz in Komunalo in KRC, ki ni črpal evropskih sredstev. Občina ima strategijo na področju zelene električne energije in smo eni najbolj progresivnih v stanovanjski in dolgotrajni oskrbi v Sloveniji.
      Kaj občina po vaše najbolj potrebuje?
      Posluh države pri urejanju državnih cest.
      Ali boste začeli z dokončanjem ali nadaljevanjem kakšnega predhodnega projekta ali s kakšnim novim?
      Najprej z nadaljevanjem.
      Kaj ocenjujete za najbolj potrebno, nujno… v občini?
      Kar sem že omenil.
      Kakšno vlogo po vaše ima in kakšen bo vaš pristop glede participativnega proračuna za soodločanje občanov glede projektov? Gre za pomembni oziroma potrebni način?
      Vsekakor bomo nadaljevali z njim in povečali sredstva.
      Kako ocenjujete politično sceno in stanje v občini? Česa po vaše manjka? Je med oblastjo in opozicijo dovolj sodelovanja?
      V minulih 4 letih so bili vsi sklepi sprejeti. To je odraz sodelovanja vseh svetnikov. Težava pa so posamezni, ki se oglasijo le ob vključeni kameri.
      Kako ocenjujete medsebojno povezovanje, sodelovanje… zasavskih občin?
      Menim, da je vzorno.
      Kakšen je po vašem mnenju položaj, stanje… zasavske regije v Sloveniji? Je dovolj posluha s strani države? Je zapostavljena?
      Zapostavljena je zaradi slabe državne infrastrukture. Odraz je tudi število visokih političnih predstavnikov, ki jih Zasavje nima. Predolgo čakamo na cesto Hrastnik Zidani most.
      Ena od t.i. najbolj perečih in dolgoletnih rak ran Zasavja so ceste, ki so pomembne za več različnih stvari. Ali po letih brez efekta glede predora in navezave na avtocesto, ki je velika in draga naložba, nameravate nadaljevati s prizadevanji za to? Ali iščete oziroma vidite kakšno drugo obliko za spremembo in izboljšanje?
      Vlada ima mandat za naslednja 4 leta, v tem času pričakujemo začetek del ceste Hrastnik – Zidani Most, prenovo železniških postaj Hrastnik in Trbovlje in pripravo dokumentacije za ureditev železniških prog.

      Foto: ČZ in Občina Hrastnik


      V Litiji kandidati aktualni župan in štirje izzivalci

      V litijski občini se za funkcijo župana na tokratnih lokalnih volitvah poteguje pet kandidatov. Aktualnega župana Francija Rokavca izzivajo Iztok Izlakar, Boris Doblekar, Boris Bevc in Dalibor Kaludjer.
      Na naša vprašanja o županski tekmi sta odgovorila le Franci Rokavec in Iztok Izlakar.

      Iztok Izlakar

      Zakaj odločitev za kandidaturo?
      Ker verjamem, da lahko s povezovanjem in sodelovanjem dosežemo več. Ena izmed mojih dobrih lastnosti je, da znam sodelovati z vsakim, ki želi prispevati k skupnemu dobremu, ne glede na njegovo prepričanje ali politično pripadnost.
      Čemu v kampanji dajete največ poudarka in zakaj?
      Največ časa namenjam prisotnosti na terenu, saj želim, da me ljudje osebno spoznajo in si na podlagi neposrednega stika ustvarijo svoje mnenje o meni.
      Čemu boste dali največ poudarka, če boste izvoljeni in zakaj?
      Največji poudarek nameravam nameniti odprti in učinkoviti komunikaciji, tako z mestno in krajevnimi skupnostmi kot tudi z občani.
      Se v primeru izvolitve nameravate lotiti kakšnega posebnega, zahtevnega projekta?
      Projektov je več, zato težko izpostavim samo enega. Vsekakor pa poseben izziv predstavljajo infrastrukturni, ki so v pristojnosti države, predvsem na področju prometa in poplavne varnosti.
      Kako ocenjujete stanje občine, ki jo boste v primeru izvolitve prevzeli v vodenje?
      Glede na število nedokončanih projektov ocenjujem, da bo naslednji mandat zahteven.
      Kaj občina po vaše najbolj potrebuje?
      Jasno in transparentno prostorsko načrtovanje.
      Ali boste začeli z dokončanjem ali nadaljevanjem kakšnega projekta predhodnika ali s kakšnim novim, svojim?
      Vsekakor je treba že začete projekte dokončati in to kakovostno. Hkrati pa načrtujem tudi nove, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju občine.
      Kakšno vlogo ima po vašem mnenju participativni proračun in kakšen bo vaš pristop k soodločanju občanov glede projektov? Je to pomemben oziroma potreben način odločanja?
      Participativni proračun zagovarjam že od svojega vstopa v politiko. Soodločanje občanov pri izbiri določenih projektov se mi zdi zelo pomembno, saj omogoča njihovo neposredno vključevanje v razvoj lokalnega okolja.
      Kako ocenjujete politično sceno in stanje v občini? Česa po vaše manjka? Je med oblastjo in opozicijo dovolj sodelovanja?
      Predvsem manjka več sodelovanja in odkrite komunikacije, ne glede na pripadnost posamezni politični opciji.
      Kako ocenjujete medsebojno povezovanje in sodelovanje zasavskih občin?
      Menim, da bi se Občina Litija lahko bolj aktivno vključevala v skupne aktivnosti in projekte zasavske regije.
      Kakšen je položaj zasavske regije v Sloveniji? Je dovolj posluha s strani države? Je regija zapostavljena?
      Glede na razvoj v zadnjih 20 letih postaja vse bolj prepoznavna in se vse bolj uveljavlja. Kljub temu pa podatki o njeni razvitosti kažejo, da je pred nami še veliko dela.
      Ena od najbolj perečih in dolgoletnih težav Zasavja so ceste. Ali nameravate nadaljevati prizadevanja za izgradnjo predora in navezave na avtocesto ali vidite tudi druge možnosti za izboljšanje prometne infrastrukture?
      V primeru izvolitve bom podpiral vse smiselne naložbe in projekte, ki bodo izboljšali infrastrukturne pogoje za življenje in delo v zasavski regiji.

      Franci Rokavec

      Zakaj odločitev za kandidaturo?
      Za kandidaturo sem se odločil zaradi odgovornosti do občine in občanov, saj je potrebno vrsto začetih projektov dokončati in izvesti ključne za zagotovitev večje poplavne varnosti in črpanje evropskih sredstev.
      Čemu v kampanji dajete največ poudarka in zakaj? Čemu boste največ poudarka dali, če boste izvoljeni in zakaj?
      Zagotovo že omenjenemu v odločitvi za kandidaturo in nadaljnji krepitvi povezovanja naše lokalne skupnosti in sodelovanja z občani.
      Se v primeru izvolitve nameravate lotiti kakšnega posebnega, zahtevnega projekta?
      Projektov je cel kup, od zaključka izgradnje Satelitsko urgentnega centra in končne ureditve športnega parka sta tu izgradnja dveh mostov čez Savo v Litiji in Jevnici, celovita obnova kulturne dvorane in izgradnja centra za zaščito in reševanje, dokončanje kanalizacije v Kresnicah in izgradnje večnamenske dvorane na Dolah ter medgeneracijskega centra v Gabrovki.
      Kako ocenjujete stanje občine, ki jo boste v primeru izvolitve vodili še en mandat?
      Stanje v občini je stabilno tako na področju financ kot gradnje povezovalne sinergije v skupnosti.
      Kaj občina po vaše najbolj potrebuje?
      Bolj prožno zakonodajo, ki bi lahko krepila ustvarjalnost in kreativnost občanov.
      Ali boste začeli z dokončanjem ali nadaljevanjem kakšnega projekta ali s kakšnim novim?
      Nekaj sem že omenil, želimo narediti vse tudi za širitev poslovnih con v Litiji in v Hotiču ter razvijati turizem in kmetijstvo z lastno oskrbo.
      Kaj ocenjujete za najbolj potrebno, nujno… v občini?
      Dokončanje Satelitsko urgentnega centra z nadgradnjo Zdravstvenega doma, ki bo še izboljšal primarno zdravstveno varstvo in dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je že sedaj na visokem nivoju.
      Kakšno vlogo po vaše ima in kakšen bo vaš pristop glede participativnega proračuna za soodločanje občanov glede projektov? Gre za pomembni oziroma potrebni način?
      Pomemben je in ga bomo z novim mandatom uvedli, s sredstvi pa bodo razpolagale krajevne in mestna skupnost.
      Kako sicer ocenjujete politično sceno in stanje v občini? Česa manjka? Je med oblastjo in opozicijo dovolj sodelovanja?
      Ocenjujem, da smo na tem področju že do sedaj naredili veliko, saj že sama statistika o delu občinskega sveta kaže na to, pa kljub temu je to stala skrb tudi v prihodnje.
      Kako ocenjujete medsebojno povezovanje, sodelovanje… zasavskih občin?
      Kot dobro, še zlasti pa menim, da mora to sloneti na predpostavki, da so celotna regija in občine v njej sprejete.
      Kakšen je položaj, stanje… zasavske regije v Sloveniji? Je dovolj posluha s strani države? Je zapostavljena?
      Mislim, da bi morala država več pozornosti nameniti razvojnim potencialom, ki jih ima regija, za njen razvoj pa je predhodno potrebna dobra prometna infrastruktura.
      Ena od t.i. najbolj perečih in dolgoletnih rak ran Zasavja so ceste, ki so pomembne za več različnih stvari. Ali po letih brez efekta glede predora in navezave na avtocesto, ki je velika in draga naložba, nameravate nadaljevati s prizadevanji za to? Ali iščete oziroma vidite kakšno drugo obliko za spremembo in izboljšanje?
      Zagotovo so največje težave zastarela železnica. Razen obnovljene železniške postaje v Litiji, za katero smo res ponosni, na sami trasi proge ni bilo narejenega nič, da ne omenjam drastičnih zamud vlakov. Na tem področju je treba narediti hitre korake, da bo železnica bolj konkurenčna. In tu je še glavna cesta Ljubljana – Zidani most, tu pričakujemo čim hitrejšo izvedbo obvoznice Zgornji Hotič in pospešitev umestitve v prostor litijske obvoznice.

      Foto: ČZ in osebni arhiv

      Poslovni Oskar v osrčje Zasavja

      Po nekaterih športih je Slovenija postala v vrhu tudi v inovacijah in podjetništvu. Soustanovitelj in predsednik podjetja Dewesoft dr. Jure Knez se je uvrstil med petdeseterico izjemnih voditeljev sveta na seznamu Leaders50 in postal prvi Slovenec doslej, ki mu je to uspelo. Kandidate izbirajo po prispevku k uspešnosti organizacije in gospodarstva, odgovornosti do okolja in širše skupnosti ter osebnih voditeljskih lastnostih. Letos so bili med kandidati številni prepoznavni obrazi svetovnega gospodarstva, med njimi izvršni direktor Microsofta Satya Nadella, soustanovitelj in izvršni direktor NVIDIE Jensen Huang, izvršni direktor Bayera Bill Anderson, izvršna direktorica General Motorsa Mary Barra, sopredsednik uprave Netflixa Ted Sarandos, izvršni direktor GE Appliances Kevin Nolan, izvršni direktor Delta Airlines Ed Bastian in drugi. Nagrajence izbirajo vsake dve leti, predlagajo pa jih le nagrajeni člani Thinkers50 s področja organizacij in vodenja, ki so bili tudi sami prepoznani z izstopajočim delom.
      Pri imenovanju dr. Kneza je komisija izpostavila vpliv, ki ga ima na razvoj lokalnega okolja in slovenskega podjetništva. »Posebej je izpostavila preobrazbo Zasavja, ki jo je označila za skriti dragulj ter inovativni model solastništva zaposlenih in ustanovitev fundacije z izrazitim družbenim poslanstvom. Pomemben kriterij ocenjevanja je bila tudi dolgoročna vizija podjetja v Dewesoftovem 100-letnem načrtu, ki presega okvire kratkoročnih poslovnih ciljev,« pravi zasavski nagrajenec. Komisija je v navedenem prepoznala vizionarsko voditeljstvo, odgovornost do skupnosti in skrb za prihodnje generacije.

      Dr. Knez je prejel tudi nagrado Talent Magnet. Sloviti Financial Times jo sicer opisuje tudi kar kot del Oskarjev poslovnega sveta.
      Nagrade so podelili na slavnostni prireditvi v Londonu. »Nagrada gre vodji, pionirju, ki privablja talente in pozitivno vpliva tudi izven njegovega podjetja. Ustvarja izjemne priložnosti za skupnosti, za zaposlene, s Katapultom in Mestom Akrobatov pa tudi za ostale podjetnike v državi. S svojim delom močno vpliva na družbo in okolje ter pušča izjemno sled,« je bilo obrazloženo v napovedi letošnjega prejemnika.
      »Prihajam iz Trbovelj, iz majhnega mesta v Sloveniji. A kdo ve, kje so Trbovlje? No, za tiste, ki ne poznate, Trbovlje so med Hrastnikom in Zagorjem,« je zasavski nagrajenec vprašal v zahvalnem nagovoru in v dvorani sprožil smeh.
      »Ja, tale nagrada je pa res nekaj posebnega. Kar neverjetno je sedeti za isto mizo in se v živo učiti od svetovnih legend vodenja, o katerih sem do sedaj samo bral v knjigah. Še večje presenečenje pa je preprostost teh ljudi,« je omenil.

      V orisu dela in dosežkov je pojasnil tudi svojo pot in nastanek podjetij, ki jih je ustanovil ali soustanovil.
      Zaradi nekdanje omejitve zasebnega podjetništva ni bilo veliko vzorov in zgodovine, s pomočjo katerih bi odskočna deska bila lažja. A skupina ambicioznih mladih je z idejami in vztrajnostjo uspela priti po nekaj letih v NASO, po uspehih v svetu pa so pomagali tudi razvoju domačih krajev. »Tako je nastal Katapult za podporo novim poslovnim idejam. Dajmo mladim priložnost, da bodo ustvarili še več kot smo mi. Ideja se je še razširila v zgodbo Mesta Akrobatov,« je strnil. Priznanje je označil kot skupni dosežek. »Ta nagrada pripada celotni ekipi. Hvala, da lahko skupaj živimo sanje,« je poudaril.

      Foto: osebni arhiv

      Svit lahko rešuje življenja

      V okviru državnega Programa Svit, ki se izvaja pod okriljem NIJZ, so tudi letos zagnali odmevno preventivno kampanjo Poskrbi za svojo rit. Cilj kampanje je čim širše ozaveščanje javnosti o pomenu zgodnjega odkrivanja in preprečevanja raka na debelem črevesu in danki, ki v Sloveniji še vedno prizadene preveč ljudi. Kampanja bo trajala do konca novembra in po vsej Sloveniji.
      Svit je preventivni zdravstveni program, namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ciljno populacijo predstavlja 600.000 prebivalcev Slovenije obeh spolov med 50. in 74. letom starosti, ki se jih k sodelovanju povabi vsake 2 leti.
      Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. Ta oblika raka je sicer zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni lahko preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno.
      Za dobro poznavanje Programa Svit so zelo pomembni Svitovi ambasadorji, ki s svojimi pričevanji o borbi z rakom debelega črevesa in danke pripomorejo k večji prepoznavnosti tega programa in dvigu odzivnosti.
      V programu Svit vabijo državljane navedene starostne skupine k pravočasnemu odzivu na povabila na preventivne preglede. Na voljo so tudi informativne brošure z različnimi informacijami, pogostimi vprašanji in odgovori.

      Foto: ČZ

      Predlogi za Grumova priznanja do konca leta

      Tudi v letošnjem letu je Odbor za šolstvo in kulturo občine Zagorje ob Savi objavil razpis za predloge dobitnikov priznanj in plaket dr. Slavka Gruma.
      Plakete, ki jih podeljujejo že 50 let, so namenjene kulturnim delavcem, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kulturnim društvom, stalnim kulturnim ustanovam in zavodom ter kulturnim sekcijam in skupinam za izjemne dosežke na področju kulture v daljšem časovnem obdobju. Priznanja dr. Slavka Gruma pa so namenjena skupinam in posameznikom za opazne dosežke v krajšem časovnem obdobju.
      Predloge za plakete in priznanja dr. Slavka Gruma z obrazložitvijo je potrebno vložiti najkasneje do 31. decembra 2026 na naslov Občina Zagorje ob Savi, Odbor za šolstvo in kulturo, s pripisom »predlogi za plakete in priznanja dr. Slavka Gruma«, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi.
      Razpis z vsemi dodatnimi informacijami je objavljen na spletni strani Občine Zagorje https://www.zagorje.si/razpis/1403237.

      Foto:ČZ

      Okrogarjeva šola dobila prenovo

      Občina Zagorje ob Savi je med poletnimi počitnicami uredila vhod v Osnovno šolo Toneta Okrogarja in obnovila stopnišče. Zaključeno je tudi urejanje dostopa za gibalno ovirane. Ob stopnišču je nova zunanja dvižna ploščad, ki bo gibalno oviranim in njihovim spremljevalcem omogočila lažji dostop do učilnic.
      S tovrstnimi naložbami Občina skrbi za invalide in si prizadeva za odpravljanje arhitekturnih ovir ter zagotavljanje enakih možnosti dostopa do javnih ustanov za vse občanke in občane.

      Foto: Občina Zagorje

      Tehnologija, zabava za vso družino

      Tehnologija je lahko zabavna – še posebej, ko jo raziskujemo skupaj! Tako menijo na trboveljskem Društvu prijateljev mladine, ki vabi na večerni družinski dogodek FAJNCAJT CYBER.
      Dogodek bo 6. novembra med 17.00 in 20.00 v Klubu Zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje (ZMŠTT). Namenjen je družinam z otroci od 6. leta starosti. »Aktivnosti so zasnovane tako, da starši in otroci sodelujejo skupaj, si pomagajo pri ustvarjanju in skozi igro ter preizkušanje odkrivajo nove tehnologije. Dobrodošli so tudi stari starši. Udeleženci bodo lahko izdelali svoja 3D očala, spoznavali holograme, raziskovali delovanje optičnega kabla, se preizkusili v senčnem gledališču s senzorji in si privoščili poslikavo obraza z UV barvami. Vsaka sodelujoča družina bo prejela tudi priznanje in manjše presenečenje,« napovedujejo na društvu. Otroci se dogodka udeležijo v spremstvu odrasle osebe, ki z njimi sodeluje pri aktivnostih.
      Udeležba je brezplačna, število mest pa omejeno. Obvezna je predhodna spletna prijava na povezavi https://forms.gle/ePU6a2ZpA1xpcixN8
      Dogodek društvo organizira skupaj z Društvom Trbovlje novomedijsko mesto, Zavodom Peglezn, Zavodom za mladino, šport in turizem Trbovlje, Delavskim domom Trbovlje ter prostovoljkami Evropske solidarnostne enote. V sklopu projekta Vključevanje otrok in družin v uporabo novih tehnologij ga sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

      Foto: ČZ