Uradne otvoritve najvišji slovenski rudar sicer kar ne dočaka in ne dočaka, kljub temu pa v zvezi z njim potekajo različne aktivnosti in dela. Sedaj so vanj shranili tudi dve časovni kapsuli s podatke in slikovnim gradivom o kipu in njegovi zgodovini. Namen gradnje, potek del in akterje sta Prometeju v hrambo zaupala Društvo Trbovlje novomedijsko mesto in podjetje Kovit. V kapsuli je USB ključek s fotografijami zgodovine Prometeja od ideje pa do končne podobe. Začetek varjenja in oblikovanje, prevoz iz delavnice na lokacijo postavitve, postavitev in dela po postavitvi, spisek donatorjev in sponzorjev, organizatorjev in izvajalcev dela. Časovni kapsuli sta vstavljeni v spodnji del svetilke zihrce, ki jo Prometej drži v eni roki. Sta v obliki kovinskega valja iz nerjavečega materiala in vodotesno zaprti.

»Današnja slovesnost ob aktivaciji časovne kapsule je v resnici nekakšen signalni pomnik vsemu kar je za nami in vsem aspiracijam ki so pred nami, pred Zasavjem kot celoti. V časovni kapsuli so naši spomini, spomini naših dedov in babic in tudi tisto, kar si želimo za prihodnost. Obenem je v njej seznam tisoč in več ljudi, ki so prispevali ne le sredstva, pač pa tudi tistih, ki so dali svoj čas, dobro voljo in obilo prostovoljnega delo v ta projekt. Resnično je potrebno poudariti, da ni bilo niti enega podjetja, lokalne skupnosti, posameznika, ki bi rekel NE,« pravi magister kipar Zoran Poznič, ki je sicer »zakrivil« vse skupaj, saj se je ideja o veličastnem kipu porodila prav njemu, prav tako pa je Prometej tudi delo njegovih rok.
Prometej ima tudi nemalo obiskov. Ogledujejo si ga domačini, šolarji, tudi obiskovalci od drugod, saj je svojevrstna atrakcija. Tako velike in tovrstne skulpture namreč ni najti ne blizu, ne daleč naokrog tudi izven slovenskih meja, posebej veličasten pa je ponoči. Takrat namreč žari in utripa tudi njegovo srce, prav tako pa luč z njegove naglavne svetilke sije tudi na drug rudarski pomnik na nasprotni strani trboveljske doline, Drajeršoht.

Foto: ČZ in TNM