Rotary klubi poleti zaključujejo poslovna leta. Klub Zagorje Kum je rotarijsko leto 2025/2026 sklenil z bogato paleto humanitarnih, mladinskih in okoljskih projektov, ki so znova potrdili vlogo kluba kot enega najbolj dejavnih povezovalcev v zasavski in širši regiji. Leto je zaznamovalo tako nadaljevanje uveljavljenih mednarodnih projektov kot tudi vrsta dogodkov, ki so okrepili vezi s pobratenimi klubi, lokalno skupnostjo in partnerskimi organizacijami.
Osrednji projekt kluba je že vrsto let mednarodni Tabor Mojca. Lansko leto so organizirali že trinajstega. Tabor je povezal otroke iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. V devetdnevnem programu je sodelovalo 21 otrok, ki so skozi skupne aktivnosti spoznavali različne kulture ter krepili vrednote prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Tabor ostaja eden najlepših primerov, kako lahko rotarijstvo z mednarodnim sodelovanjem mladim odpira nova obzorja in gradi mostove med narodi.
Veliko aktivnosti v zadnjih letih je v klubu tudi na področju okoljevarstva. V letu 2025 je klub uspešno zaključil projekt Vodni agenti širše regije Zasavja. Sodelovalo je 21 osnovnih in 1 srednja šola, 49 učiteljev in več kot 3000 učencev, ki so se skozi projekt seznanjali z odgovornim ravnanjem z vodo. Klub je že nekaj let tudi ambasador projekta EndPlasticSoup za države Balkana, s čimer dokazuje, da lahko tudi manjši klub s predanim delom pomembno prispeva k uresničevanju globalnih okoljskih ciljev Rotary International.
Klub med drugimi sodeluje z Rotary klubom Doboj ter povezuje osnovno šolo dr. Slavka Gruma z osnovno šolo Vuka Stefanovića Karadžića Doboj. V sklopu projekta gre za izmenjavo znanja in izkušenj na področju dela z otroci s posebnimi potrebami.

Tradicionalno so tudi letos osebno obdarili 75 učencev Osnovne šole Slavka Gruma in 32 stanovalcev bivalnih enot VDC Zagorje. Klub posebej poudarja pomen osebnega stika – darila so člani pripravili in izročili sami, saj verjamejo, da je iskrena pozornost pogosto največje darilo. Klub vsako leto prav tako podpira akcijo Manj svečk za manj grobov.
Poleg omenjenih projektov je klub obiskalo tudi nekaj različnih gostov, prav tako pa so se tudi letos srečali s pobratenimi društvi. Zagorjani so gostili guvernerja Distrikta 1912 2025/26 Matjaža Novaka, pripravili so dan odprtih vrat z gostom dr. Ernestom Petričem, srečali so se s predsednikom Državnega sveta Markom Lotričem ter obiskali podjetja ETI skupaj s prijateljskim klubom Rotary klubom Kranj. RK Zagorje Kum je letos organiziral tudi tradicionalno srečanje pobratenih klubov v Moravskih Toplicah in obiskal številne dobrodelne dogodke ostalih Rotary klubov v Sloveniji. 
Ob koncu rotarijskega leta v mesecu juniju, ko vodstvo kluba že drugič prevzema Silvo Strmljan, pa je klub v zadnjih dneh priprav za že štirinajsti Tabor Mojca, ki se ga bodo udeležili otroci z vseh zasavskih šol od Radeč do Litije ter otroci iz pobratenih klubov iz Brčkega, Doboja in Zrenjanina.

Foto: RK Zagorje Kum

Zasavska rudarska preteklost je dobila novo spominsko obeležje, ki bo tudi v turistične namene. V nekdanjem zagorskem rovu pri tribunah in mostu ljubezni v pristanu so namreč pripravili prireditev, ki so jo poimenovali kulinarično rudarjenje. »Celotna ideja je bila kot zaključni študijski krožek zastavljena z željo združiti dediščino in vseživljenjsko učenje. Rezultat našega dela upamo da bo postal trajen, kot nekakšen turistični produkt. Gre za še en dokaz, da če stopimo skupaj, se da narediti marsikaj,« pravi direktorica ZLU Polona Trebušak. Kulinarično rudarjenje je skupni projekt ZLU in Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum. Prostor, ki je nekdaj bil namenjen skladiščenju goriv in mazil, so s prostovoljci društva RMED Srečno očistili in ga spremenili v večnamenski rudarski prostor. V rovu je sedaj na ogled stalna mini razstava nekaterih predmetov in opreme, ki so jih imeli in uporabljali v davnih rudarskih časih. »Vsak detajl je nastal z dušo. Zbrali smo originalne, ohranjene predmete iz nekdanjih časov, od pohištva, stvari, nekaj iz rudarskega življenja nad, nekaj izpod zemlje. Stare knapovske delovne in zdravstvene knjižice, potne liste, slovar knapovskih besed, milo in rudarske čevlje iz leta 1956, stari denar, cigarete…,« pravi turistična promotorka Zasavja in članica društva na Podkumu Marija Čop iz gostišča Čop.

Unikatni premog
Rov je pol mini muzej, pol rudarsko stanovanje z značilno knapovsko opremo. Za obiskovalce so naprodaj tudi izdelki, povezani z rudarstvom. Nakit iz premoga, tematske poštne razglednice, slovar knapovskih jedi in podobno. Na otvoritvi so v rovu postregli tudi klasično knapovsko kosilo. »Pripravili smo klobaso pasja radost in kruh, zasavsko jetrnico, rudarske jedi na knapovskih lopatah, bunkovec, Taužent rožo, črno kavo in žgance, juho pržganko, grenadirmarš, zraven pa še pečena rebra, pohanega piščanca, tenstano zelje, puding z malinovcem in pečmuh. Slednje je zanimiva jed iz zabeljenih jabolk in fižola, zraven za spiti pa šmarnica, ki je bila nekoč na zasavskih krožnikih posebna, danes pa je marsikdo verjetno ne pozna več,« doda Čopova.
V »ajmerju« oziroma po slovensko vedru, so v stanovanjskem delu rova razstavljeni tudi posebni, unikatni kosi premoga. Gre za zadnji kuolm, ki ga je ob zaprtju zadnje zagorske jame leta 1996 za spomin na površje prinesel Janez Skrinar.

Škrat postal poštar
Projekt bo najverjetneje živel v obliki pol muzej, pol TIC točka. Kot so si zamislili, se bo v rovu dogajalo marsikaj. Poroke, tematsko vodeni ogledi, različne delavnice, praznovanja rojstnih dni, dogodki Kamerat kameratu. Slednje je najnovejša ideja. Obiskovalci s seboj prinesejo hrano, organizator pa jo postreže in doda svojo pijačo. Idej imajo še kar nekaj. »Počakati je treba na sprejetje pravilnika na osnovi Zakona o rudarstvu, ki bo uredil stvari v pravnem smislu. Zatem bomo izbrali upravljavca. Ta je sedaj Občina, tovrstni objekti pa so v bistvu še v državni lasti,« pravi zagorski podžupan Janez Vovk o prihodnosti projekta.
Poleg prve slovenske podzemne kuhinje se zagorski rov lahko pohvali še z eno unikatno ponudbo. V njem je namreč tudi prva slovenska podzemna pošta. Nabiralnik, nameščen v rovu, je uradno registrirano poštno mesto. Ob njem sicer ne sedi poštni uslužbenec, bo pa vsake toliko za mizo moč srečati legendarnega podzemnega rudarskega škrata Permandelca. Čeprav ostalih poštnih storitev ne bo moč opravljati, bodo obiskovalci lahko v Sloveniji in v tujino izpod površja zemlje poslali pismo, razglednico ali dopisnico.

Foto: ČZ

Danes bo skozi zagorsko občino potekala 5. etapa 32. dirke po Sloveniji. Ob 12. uri bodo navijači lahko pričakali in na nadaljnjo pot pospremili 125 kolesarjev.

Foto: ČZ

Društvo prijateljev mladine Trbovlje bo v soboto, 20. junija 2026, v KD Svoboda Trbovlje pripravilo Festival H.U.N.T. – Hibridna umetnost novih tehnologij. Dogodek bo potekal med 14.30 in 19.00, namenjen pa je otrokom, staršem, mladim in vsem, ki jih zanimajo sodobne tehnologije, umetna inteligenca, ustvarjalnost in prihodnost otrok ter mladih.
Poseben poudarek dogodka bo namenjen predstavitvi letošnjih poletnih počitniških aktivnosti »Sonce in smeh vol. 3« ter počitniškega varstva 2026. Starši bodo na dogodku lahko dobili vse pomembne informacije o tem, kako bo program potekal, kakšne aktivnosti pripravljajo za otroke, kako bodo urejene prijave in na kaj morajo biti pozorni ob vključitvi otrok v poletno dogajanje pri DPM Trbovlje.
Otroci bodo lahko skupaj s starši preizkusili tudi nekatere vsebine, ki jih društvo načrtuje med počitnicami. Med drugim bodo potekale delavnice 3D tiskanja, ustvarjanja fantazijskih likov z umetno inteligenco, zabavne aktivnosti z AI ter gledališka delavnica.
Na programu bodo tudi predavanja in pogovor, ki so lahko zanimivi predvsem za starše in vse, ki delajo z otroki ter mladimi. Udeleženci bodo lahko prisluhnili vsebinam o varni uporabi umetne inteligence, novostih in uporabnosti novih tehnologij ter okrogli mizi na temo odraščanja v dobi umetne inteligence.
Med 14.30 in 15.00 bodo potekale prijave na izbrane aktivnosti, predavanja in delavnice. Festival H.U.N.T. se izvaja v sklopu projekta »𝑽𝒌𝒍𝒋𝒖𝒄̌𝒆𝒗𝒂𝒏𝒋𝒆 𝒐𝒕𝒓𝒐𝒌 𝒊𝒏 𝒅𝒓𝒖𝒛̌𝒊𝒏 𝒗 𝒖𝒑𝒐𝒓𝒂𝒃𝒐 𝒏𝒐𝒗𝒊𝒉 𝒕𝒆𝒉𝒏𝒐𝒍𝒐𝒈𝒊𝒋«, ki ga DPM Trbovlje izvaja skupaj s partnerji KID KIBLA, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Trbovlje Novomedijsko Mesto / Trbovlje new media setting in Kulturno društvo Svoboda Trbovlje.
Projekt sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Za dodatne informacije: Društvo prijateljev mladine Trbovlje, info@dpmtrbovlje.si, telefon 041 618 414.

Foto: ČZ

Na včerajšnji slovesnosti ob uradnem odprtju Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Delavskem domu Zagorje je ob svoji 80-letnici Kemijski inštitut v zahvalo za dolgoletno sodelovanje ter podporo pri umeščanju centra v lokalno okolje podelil tudi jubilejna priznanja. Prejeli so jih Regionalna razvojna agencija Zasavje, Občina Zagorje ob Savi in župan Matjaž Švagan.
»To je vsekakor zgodovinski dogodek ne le za Zagorje in regijo ampak celotno Slovenijo in Evropo, kajti gre za evropski center s podporo EU. Nadvse pomembno je tudi, da je med zaposlenimi že več kot polovica iz Zasavja in okoliških občin, kar je signal mladim da iz industrijske tehnologije prehajamo v bolj zeleno,« je o tem, kaj pomeni odprtje centra, povedal župan.
Kaj je botrovalo odločitvi za podelitev priznanj Občini Zagorje in županu pa meni: »Lahko rečem, da je šlo za zelo težek projekt z jasnim ciljem in da gre za enega največjih uspehov v moji politični karieri. Gre za zasavsko in zagorsko trmo, veliko je bilo polen pod noge, da bi se projekt sesul, s poštenimi nameni, dobro voljo in jasno vizijo pa smo na koncu uspeli«.

Foto: ČZ

Eden največjih projektov zadnjih let v Zasavju je Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu. Gre za enega najnaprednejših tovrstnih centrov v EU. Povezoval bo raziskave, razvoj, izobraževanje in gospodarstvo ter podpiral razvoj naprednih tehnologij za razogljičenje, energetsko preobrazbo in trajnostno prihodnost. Projekt simbolično povezuje bogato rudarsko dediščino regije z njeno trajnostno in inovacijsko prihodnostjo. Naložbo 32 milijonov evrov sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija. Gre za prvi projekt v Sloveniji, podprt iz Sklada za pravični prehod, ki pomembno prispeva k uresničevanju ciljev zelenega prehoda ter gospodarski preobrazbi premogovniških regij. Glavni cilj centra je postati most med raziskovalnim okoljem in industrijo. V njem bosta laboratorij za razvoj in testiranje baterij ter laboratorij za demonstracijo vodikovih in ogljikovodioksidnih tehnologij. Pomemben del poslanstva centra bo namenjen tudi usposabljanju strokovnjakov za potrebe zelene preobrazbe. V laboratorijih, namenskih prostorih in pilotnih halah na več kot 1500 kvadratnih metrih je na voljo vrhunska raziskovalna infrastruktura. Za raziskovanja in izobraževanja je namenjenih še več kot 400 kvadratnih metrov pisarniških površin, predavalnice in študentske sobe.

Uradna otvoritev na slovesnosti, ne v prostorih
Včeraj so uradno, s prerezom traku, center svečano odprli na slovesnosti v zagorskem Delavskem domu, ne v objektu v Kisovcu. Na slovesnosti so predstavili poslanstvo, raziskovalne zmogljivosti in razvojne načrte centra, na mednarodnem strokovnem simpoziju predvčerajšnjim pa so pokazali najnovejše trende na področju brezogljičnih tehnologij, razogljičenja ter energetske odpornosti Evrope.
»Center je pomembna nacionalna pridobitev, ki bo Sloveniji pomagala krepiti razvoj naprednih tehnologij za zeleni prehod ter še tesneje povezovati raziskovalno sfero in gospodarstvo. Posebej sem ponosen, da inštitut s tem projektom pomembno širi svoje delovanje izven Ljubljane ter skupaj z lokalnim okoljem soustvarja novo razvojno zgodbo Zasavja. Verjamem, da bo center postal prostor sodelovanja, kjer se bodo srečevali vrhunska znanost, industrija in mladi talenti ter skupaj ustvarjali rešitve za prihodnost Slovenije in Evrope,« je poudaril direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.
»Center je nastal z namenom, da se znanje v raziskovalnih laboratorijih hitreje in učinkoviteje prenese v industrijo. To je model, ki je preizkušen v tehnološko bolj razvitih državah. Hkrati bomo podjetjem omogočili, da svoje razvojne ideje preizkusijo na relevantni tehnološki ravni, ne da bi morali iskati takšne zmogljivosti v tujini. Ponosni smo, da smo v Kisovcu vzpostavili center, kakršnega v radiju 500 kilometrov ni, zato verjamemo, da bo postal pomembno razvojno stičišče tako za Slovenijo kot širši evropski prostor,« je ob odprtju poudaril vodja centra prof. dr. Robert Dominko.

Čestitke tudi iz Evrope
V nagovoru, ki je bil prebran na slovesnosti, je komisarka Evropske komisije za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva poudarila, da center predstavlja pomemben mejnik na poti Evrope do podnebne nevtralnosti ter konkreten primer, kako evropske ambicije na področju razogljičenja postajajo razvojne priložnosti za regije, industrijo in ljudi. »Ta center je mnogo več kot le nova infrastruktura in tehnologija. Uteleša vizijo prihodnosti. Slovenija ima zgledno vlogo pri utiranju poti zelenim tehnologijam, saj s pionirskimi pobudami dokazuje potencial zelene preobrazbe v Evropski uniji,« je poudarila.
Pomen za evropski prostor je poudarila tudi Sofia Alves, direktorica Direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko. »Evropska komisija pozdravlja odprtje Centra DUBT v Zasavju, ki ga podpira Sklad za pravični prehod. Center bo regiji prinesel nove priložnosti s spodbujanjem inovacij ter razvojem baterijskih in vodikovih tehnologij. Prav tako bo prispeval k krepitvi znanj in veščin, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter gradnji bolj odpornega in v prihodnost usmerjenega gospodarstva. Ta strateški projekt je jasen primer, kako kohezijska politika podpira regije in skupnosti pri prehodu v podnebno nevtralno prihodnost. Slovenija tako kaže, kako se ambicije spreminjajo v dejanja, Zasavje pa pri tem prevzema vodilno vlogo,« je dejala.
Povezanost z lokalnim okoljem se odraža tudi v kadrovski sestavi centra. Med 22 zaposlenimi jih približno polovica prihaja iz Zasavja, v prihodnjih letih pa načrtujejo širitev ekipe na 50 do 60 sodelavcev.

Foto: ČZ in Center za brezogljične tehnologije

V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je potekala tradicionalna prireditev, na kateri so se najboljši učenci osnovnih šol in dijaki zaključnih letnikov Srednje šole Zagorje vpisali v zlato knjigo. Na novo se jih je letos vpisalo 43.
Z OŠ Toneta Okrogarja se je tokrat v zlato knjigo vpisalo 15 učenk in učencev, z OŠ Ivana Skvarče 14, z OŠ Ivana Kavčiča Izlake 8, s Srednje šole Zagorje pa 6 dijakinj.
Zbrane je tradicionalno nagovoril župan Matjaž Švagan, ki je učenkam, učencem in dijakinjam med drugim zaželel uspešno in bleščečo prihodnost. Vsakemu posebej je po uvodnem nagovoru izročil darila, pisala z vgraviranim imenom in priimkom.
Za zabavni del sta poskrbela UM & KUNA, nagrajencem pa so pripravili tudi torto.

Foto: Občina Zagorje

Med aktivnosti, ki jih organizira za ohranjanje rudarske dediščine Društvo RMED SREČNO Zagorje, so tudi ustvarjalne delavnice. Letošnja, enajsta po vrsti že, je imela za tematiko rudarski poklic. Zagorske osnovne šole so povabili, da z literarnimi in likovnimi izdelki šolarji povejo svoje misli o tem, kaj dela rudar. Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje in njena podružnična šola Podkum, Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake in njena podružnična šola Mlinše, Osnovna šola dr. Slavka Gruma Zagorje in Varstveno delovni center Zasavje – enoti Zagorje in Litija so ustvarile 135 izdelkov.

Prisotne je na srečanju pozdravila predsednica društva Maja Malovrh Repovž, ki je predstavila delovanje društva in pohvalila prav vse učence in varovance, ki so v izdelke vložili veliko truda  in energije. »Ker je bilo med vsemi prejetimi izdelki zelo težko izbrati najboljše, smo se v društvu odločili, da s priznanjem in majico nagradimo prav vse, ki so se vsak na svoj način z besedami, čopičem ali svinčnikom sprehodili po naši skupni rudarski preteklosti. Nekaj likovnih del, ki so izstopala od povprečja in vse literarne izdelke, pa smo tudi razstavili na prireditvenem prostoru,« pravi Repovževa.
Kulturni program je tokrat vodila mlada članica Ana, pet literarnih izdelkov pa so predstavili kar učenci, ki so njihovi avtorji. Pridružil se jim je tudi rudarski škrat Perkmandelc, učenci, ki so sodelovali na delavnici, pa so prejeli priznanja in nagrade.

Foto: RMED

Občina Zagorje ob Savi je že objavila razpis, s katerim zbira predloge za dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Predloge za dobitnike zlatih in srebrnih plaket ter naziv častnega občana zbirajo do 29. maja do 12. ure, razpis in dokumentacija pa sta objavljena na povezavi: https://www.zagorje.si/razpis/1268028

Foto: ČZ

Rezultati poslovanja zasavskega gospodarstva po analizi AJPES iz letnih poročil za lansko leto kažejo izboljšanje rezultatov v primerjavi s predlani. V lanskem letu je poročila predložilo 1.082 družb in 1.209 podjetnikov. Ob enakem številu zaposlenih so družbe in podjetniki ustvarili več prihodkov, neto dodane vrednosti in neto pozitivnega poslovnega izida kot v letu poprej, izboljšali so se tudi nekateri kazalniki poslovanja. Zasavski podjetniki že vrsto let izkazujejo dobre rezultate poslovanja in rast neto pozitivnega poslovnega izida, zasavske družbe pa kljub izboljšanju poslovanja v letu 2025 niso dosegle rezultatov, kot so jih imele v letih 2022 in 2023. Zasavske družbe, ki so predložile podatke za leto 2025, so dosegle rast prihodkov za 5 %, rast prihodkov na tujem trgu za 4 % in rast neto dodane vrednosti za 7 %. Neto čisti dobiček zasavskih družb je znašal 70 milijonov evrov in je bil za 11 % večji kakor leta 2024.

Višja povprečna mesečna plača še vedno nižja od povprečne slovenske
Zasavske družbe so imele 7.385 zaposlenih, njihovo število se je povečalo za 31. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 2.310 evrov, 83 evrov več kot v letu 2024. Njena rast je bila 3,7 %, upoštevajoč rast cen življenjskih potrebščin pa 1,3 %. Bila je 164 evrov nižja od povprečne slovenske mesečne plače na zaposlenega. Prihodki na zaposlenega so se povečali za 4 %, neto dodana vrednost na zaposlenega za 6 % in neto čisti dobiček na zaposlenega za 10 %. Zasavska regija je po znesku prihodkov, neto dodane vrednosti in neto čistega na zaposlenega precej zaostajala za slovenskim povprečjem. 
Družbe zasavske regije so sicer ustvarile najmanj neto dodane vrednosti, njena rast (7 %) je bila tretja največja  med vsem regijami in večja kot na ravni Slovenije (5 %). Zasavska regija je bila ena izmed osmih regij, v katerih so družbe zabeležile povečanje neto čistega dobička, rast pa je bila manjša kot na ravni Slovenije. Zasavske družbe so zaposlovale 1,4 % delavcev vseh družb ter ustvarile 0,9 % vseh prihodkov, 1,2 % neto dodane vrednosti in 1,0 % neto čistega dobička vseh družb v Sloveniji.

Predelovalna dejavnost še vedno pomembna
V zasavski regiji imajo še vedno pomemben vpliv družbe s področja predelovalnih dejavnosti, čeprav v zadnjih dveh letih poslujejo nekoliko slabše kot so poslovale v predhodnih letih. Družbe s področja predelovalnih dejavnosti so še vedno imele skoraj polovico (45 %) vseh zaposlenih, ustvarile pa so le 1 % več prihodkov in kar 23 % manj neto čistega dobička kot leto poprej. V preteklih letih so te družbe ustvarile skoraj polovico neto čistega dobička regije, v letu 2025 pa manj kot četrtino. Na rezultate poslovanja regije vedno bolj vplivajo tudi družbe z nekaterih drugih področij dejavnosti. Tako je v letu 2025 največ (četrtino) neto čistega dobička ugotovilo 38 družb s področja dejavnosti v zvezi z telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami, 9 % več kot v letu 2024. Pomembnejši dejavnosti zasavske regije sta še gradbeništvo in trgovina. Več kot desetino neto čistega dobička regije je ugotovilo še 39 družb s področja poslovanja z nepremičninami, v primerjavi z letom 2024 se je povečal za več kot šestkrat. 

Večina družb mikro
V letu 2025 je bila med 1.082 zasavskimi družbami večina mikro družb, 144 majhnih družb, 20 srednjih družb in le 4 velike družbe. Slednje so ustvarile četrtino prihodkov in tretjino neto čistega dobička vseh zasavskih družb, ki pa je bil manjši za 12 %. 20 srednjih družb  je ustvarilo največ prihodkov regije (več kot tretjino) in ugotovilo največjo rast neto čistega dobička.
Zasavski podjetniki so ustvarili 8 % več prihodkov in 9 % več neto dodane vrednosti. Ustvarili so 11 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka,  10 % več kot v letu 2024. Pri podjetnikih je bilo zaposlenih 865 delavcev, 8 več kot v letu poprej. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 1.550 evrov in je bila za 64 evrov oziroma za 4 % višja kot v letu 2024 in seveda bistveno manjša kot pri družbah. V zasavski regiji imajo še vedno največji vpliv podjetniki s področja gradbeništva, ki predstavljajo  četrtino vseh zasavskih podjetnikov. Ustvarili so četrtino prihodkov in ugotovili več kot četrtino neto podjetnikovega dohodka. Več kot četrtino prihodkov  so ustvarili še podjetniki s področja trgovine.

Foto: ČZ