Arhivi Kategorije: Regionalno

V Kisovcu 55 novih parkirišč

Parkirišča za avtomobile so tudi v Zasavju iz leta v leto bolj pereča problematika, saj jih manjka povsod. Tudi v Kisovcu je ta težava vsakdanja stalnica. Občina Zagorje ob Savi je ob Petelinkarjevi cesti v Kisovcu sedaj uredila 55 novih parkirišč in nov pločnik, ki povezuje območje blokov na Petelinkarjevi cesti ter pločnik ob regionalni cesti R1-221/1218. Dve parkirni mesti sta opremljeni s polnilnicama za električna vozila. Urejena je nova led cestna razsvetljava, na cesti pa so postavljene tudi nove hitrostne ovire.
Na parkirišču, ki je že v uporabi, je prvi parkiral župan Matjaž Švagan. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da bo z naložbo poskrbljeno za večjo prometno varnost in varnost pešcev, rešen pa je problem pomanjkanja parkirnih mest na omenjeni cesti v Kisovcu. »Znano je, da bo po zaključeni sanaciji plazu nad avtobusno postajo center Zagorja pridobil tudi dodatna parkirna mesta. To pa seveda ne pomeni, da pozabljamo na okoliške krajevne skupnosti, kjer se tudi soočamo s pomanjkanjem parkirnim mest. Naložba v Kisovcu je ena teh in zato sem vesel, da smo z njo poskrbeli tako za varnost pešcev kot tudi za pomanjkanje parkirnih mest,« je povedal.

Foto: Občina Zagorje

Nikino salamo pripeljali z gasilskim kombijem

Pod planiško snežno kraljico se je tudi letos podala tudi skupina posebnih zasavskih navijačev. Ti so namreč s Čemšenika prišli v dolino pod Poncami navijat kar s salamo. Že šesto leto čemšeniški gasilci, ki so tudi iz vrst mesarjev, prav za planiške polete naredijo salamo velikanko. In to velikanko v pravem pomenu besede. Lanskoletna je merila 254,5, letošnja pa 242,5 centimetrov. Gre za iz metrov v centimetre preoblikovane slovenske najboljše skakalne rezultate ali rekorde. Letošnja dolžina salame se tako ujema z rekordom Nike Prevc 242,5 metrov.

Avto odpade
Salame zaradi dolžine ne gredo v avto, sploh ne, če so v njem tudi potniki. Zato jih člani PGD Čemšenik na Gorenjsko prepeljejo s kombijem. V Planico hodijo navijat za slovenske orle že več kot desetletje. Pred šestimi leti so začeli razmišljati, da bi s seboj imeli tudi nekaj posebnega navijaškega. Ob neki priložnosti, ko so pregledovali svoje smuči, se je porodila ideja, da bi nanje dali posebno salamo. Želeli so, da bi v Planici pokazali nekaj unikatnega. »Takšno salamo izdelamo le enkrat letno, saj je prav za Planico. Še nekaj v standardnih velikostih pa za praznovanje po tekmi v domačem gasilskem domu in v baru Pr’ Jadri,« povedo. Vodja lokala Jadranka Ferlin je med prvimi izven gasilskih vrst, ki na Čemšeniku sproti ve, kaj se vsako leto dogaja in kako tečejo priprave na navijaški izlet s salamo pod Ponce. Salama je narejena iz govejega in svinjskega mesa. Sicer ne gre za kakšen poseben ali značilen prav zasavski recept, je pa skrivnost domačih mesarjev iz gasilskih vrst. Skrbno ga čuvajo in zanj bojda ne ve nihče izven njihovih vrst.

Sestavine domača skrivnost
»Vsak da svoj delež recepture in se mogoče od leta do leta malo razlikuje, ampak ohranjamo neko enakost recepta. Izdelava salame je malo bolj zahtevna in je na tem mestu potrebno pohvaliti našega člana Andreja. Opravi res profesionalno delo prekajevanja in nato zorenja, kjer je potrebno posebno paziti na idealne pogoje, da je na koncu salama takšna kot je treba,« pravijo fantje. 
Čeprav gre za navijaške salame, nanje nimajo navade dajati kakšnih navijaških dodatkov. Namesto slik skakalcev ali Planice ali zastavic raje poskrbijo za vrhunski okus in velikansko obliko, kar se jim zdi najpomembneje. Mesna velikanka za planiško velikanko, pravijo na kratko. Letos so iz te recepture naredili tudi mini salame v obliki olimpijskih krogov, ki so jih posvetili olimpijadi. To je obenem tudi edina drugačna vizualna oblika, v kateri so naredili kakšno salamo.

A ste prinesli salamo?
Skakaške salame iz Zasavja so zdaj že dobro znane tudi izven domačih meja. Če je Zasavje še vedno sicer znano kot rudarska regija, ga športni navijači zaradi čemšeniških gasilcev poznajo tudi po salamah. »Vi ste pa tisti, ki so lansko leto prinesli salamo«, »A ste salamo prinesli tudi letos?« in podobno namreč Čemšeničane sprašujejo na tekmi navijači.
Slovenski orli salame doslej na žalost še niso okusili. Gasilcem s Čemšenika je posebej žal, da niso prišli do Petra Prevca v njegovi zadnji tekmovalni sezoni. Podarili bi mu namreč prav celo. Zato pa so jo z velikim veseljem pojedli navijači.
Salama zaradi dolžine najdaljšega skoka ali rekorda slovenskih orlov utegne kdaj biti tudi predolga celo za gasilski kombi. Kaj bi fantje naredili v takem primeru? »Šli bi z avtobusom!« odgovorijo.

Foto: Jadranka Ferlin in PGD Čemšenik

Za cesto skozi Dol le še razpis za izvajalca

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je podpisala sporazum o sofinanciranju gradnje regionalne ceste R1-221/1222 Hrastnik – Šmarjeta, s čemer se odpira začetek realizacije dolgo pričakovane investicije. Sporazum opredeljuje način in višino financiranja projekta investitorjev DRSI in Občine Hrastnik.
Projekt bo izboljšal prometno povezavo skozi Dol pri Hrastniku ter prispeval k večji varnosti in dostopnosti tako za lokalne prebivalce kot za tranzitni promet. Gradnja je načrtovana letos in prihodnje leto. Potrebna je še objava razpisa DRSI za izvajalca del.

Foto: ČZ

Sanacija plazu v polnem teku

Na 3,5 ha velikem gradbišču, kjer poteka sanacija plazu nad avtobusno postajo v Zagorju ob Savi, dela potekajo po terminskem planu oziroma še nekoliko pred njim.
Pri enoti Maja Vrtca Zagorje, kjer je čez potok Medija za pešce postavljena brv, trenutno gradijo podporno konstrukcijo za nov most.
Na gradbišču proti Pečarjevi ulici poteka nadaljevanje izdelave gred na postavljenih pilotih podpornega zidu 2.
V smeri proti Okrogarjevi koloniji pa pripravljajo plato za podporno konstrukcijo. Izdelati je potrebno še okoli 60 globinskih pilotov.

Foto: Občina Zagorje in Vukašin Šobot

Partizan odslej občinski

V Trbovljah je v občinske roke po 100 letih prešel legendarni Partizan. Športni objekt, v katerem so imela sedež različna športna društva in v katerem je različne športe trenirala vrsta generacij. Stavbo so začeli graditi leta 1925, odprli pa so jo leto kasneje kot Sokolski dom. Ime Partizan je dobila kasneje.
Občina Trbovlje, Komunala Trbovlje in Zveza športnih društev Partizan Trbovlje so lani poleti podpisali pismo o nameri, s katerim je Občina Trbovlje podala načrt o odkupu zgradbe, včeraj pa so podpisali pogodbo. Občina bo plačala kupnino 200 tisoč evrov, kar je sicer obstoječi dolg dosedanjega lastnika do Komunale Trbovlje. Občina bo lastnica in upravljavec, uporabniki pa bodo tudi v bodoče športna društva. Občina Trbovlje s pogodbo postaja lastnica 80 odstotkov objekta, preostalega dela pa Športna unija Slovenije. Sklenili pa so dogovor, da tudi preostali delež pripada lokalni skupnosti. Občina bo plačala še dva letna obroka za 30 do 40 tisoč evrov, prvi zapade v plačilo prihodnje leto. Trenutno v Partizanu deluje 5 društev, v stavbi pa je tudi stanovanje, ki pa bo zaradi selitve izpraznjeno in bo v bodoče uporabljano za namene siceršnjih dejavnosti.
Po nakupu sledi pregled stanja v stavbi in verjetno tudi prenova. Stavba letos obeležuje 100 let in bo prenova zagotovo nujna. Pri njej bo sodeloval tudi Zavod za zaščito kulturne dediščine. Med že načrtovanimi projekti je med drugim nova plezalna stena v telovadnici, kjer trenirajo plezalci.

Foto: ČZ

Novi cepilni termini

V trboveljskem Zdravstvenem domu so spremenili termine cepljenja za odrasle proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) in drugim nalezljivim in nenalezljivim boleznim (pnevmokokne okužbe, RSV respiratorni sinicijski virus, hepatitis A, B, davica, tetanus, oslovski kašelj, tifus, ošpice…).
Cepljenje poteka vsak prvi delovni torek v mesecu od 13.00 do 15.00 in vsak tretji delovni torek v mesecu od 15.00 do 17.00 v ambulanti družinske medicine Aljaža Vesenjaka, dr. med., spec. druž. med.
Do 1. junija 2026 velja tudi akcijska cena samoplačniškega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu in sicer namesto prejšnjih 33 evrov 25 evrov.
Cepljenje proti KME je sicer brezplačno za odrasle, rojene med leti 1970 in 1980 in za vse, ki so v letošnjem letu dopolnili 49 let (trije odmerki).

Foto: ČZ

Začeli s prenovo Partizana

V Zagorju ob Savi so začeli projekt prenove stavbe Partizan. Stekla so pripravljalna dela na gradbišču. Izvedli bodo celovito energetsko sanacijo z ovojem stavbe s streho, elektroinštalacijami, ogrevanjem in prezračevanjem ter obnovo notranjih prostorov z dobavo funkcionalnega pohištva. Naložba bo zaključena do konca avgusta, v času del pa bo mogoča uporaba polovice igrišča ob Partizanu. Dostop do igrišča bo mogoč mimo zadnjega dela občinske stavbe.
Po zaključku projekta bo v stavbi zaživelo Zasavsko učno stičišče Preplet.

Foto: Občina Zagorje

Na prvem prvenstvu v Sloveniji zmagovalca dva Slovenca

Slovenija je letos prvič gostila Svetovno gozdarsko prvenstvo (World Logging Championship), na katerem se je pomerilo 107 najboljših gozdarjev sekačev iz 21 držav. Svetovno gozdarsko prvenstvo je v Sloveniji potekalo prvič. Glavni organizator je bilo podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG) v sodelovanju z mednarodno organizacijo International Association Logging Championships (IALC). Dogodka se je poleg ekip s trenerji in vodji udeležilo tudi več kot 200 tujih spremljevalcev ekip in prvenstva. Prvenstvo na Hipodromu Šentjernej je zaznamoval zgodovinski uspeh slovenske reprezentance, ki je osvojila deset medalj.
Največji uspeh je dosegel Robert Čuk, ki bo prihodnji dve leti svetovni podprvak. Ekipno je slovenska reprezentanca, ki sta jo poleg Roberta Čuka sestavljala še Janez Meden in Žiga Švigelj, zasedla 3. mesto. Robert Čuk je osvojil še bronasto medaljo v disciplini zasek in podžagovanje ter srebrno medaljo v disciplini kombinirani rez.

Med ženskami najuspešnejša Zasavčanka
Maša Kurent, študentka gozdarstva, ki prihaja iz Zasavja, je postala svetovna prvakinja v disciplini zasek in podžagovanje. Uspeh je dopolnila s tretjim mestom v disciplini menjava verige in obračanje letve. Odlično se je v disciplinah zasek in podžagovanje ter kleščenje odrezal študent gozdarstva Florjan Felicijan, ki je zasedel 2. mesto, pri menjavi verige in obračanju letve pa 3. mesto. V disciplini štafeta je slovenska ekipa osvojila 3. mesto pred ekipama Poljske in Nizozemske, po osvojenih medaljah pa jo je prehitela le avstrijska ekipa. Letošnje prvenstvo je po mnenju organizirano na vrhunskem nivoju, kar so potrdili tudi udeleženci iz drugih držav. Velika pohvala gre organizatorjem, sodnikom in prostovoljcem, ki so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo brezhibno. Trener slovenske reprezentance Tomaž Ščuka poudarja, da Slovenija na svetovnih gozdarskih prvenstvih še nikoli ni dosegla takšnega uspeha.

Foto: arhiv organizatorja

Résnica dobila prvi kamen

Na območju Résnice v Hrastniku so simbolično začeli z izgradnjo stanovanjskega projekta. Položili so temeljni kamen. Minister Simon Maljevac in državni sekretar Klemen Ploštajner, ki sta prisostvovala položitvi, sta predstavila ključne informacije o projektu ter njegov pomen za širšo skupnost.
V prvi fazi projekta bodo zgrajene tri stanovanjske lamele, povezane s podkleteno garažo. Skupno bo v njih zagotovljenih 84 javnih najemnih stanovanj s skupno površino 4.902,60 m². Gradnja naj bi bila zaključena v 20 mesecih.
Investitorja projekta sta Občina Hrastnik in družba Spekter d.o.o., gradnjo pa sofinancira Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je sredstva odobril v okviru programa za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj.

Foto:Občina Hrastnik

Citre za stanovalce upokojencev

V Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah imajo pogosto različne prireditve. Bodisi ob praznikih, rojstnih dnevih, različnih obletnicah, zapojejo tudi sami stanovalci, ki imajo tudi svoj pevski zbor, prireditev pa jim kdaj pripravi tudi sorodnik kakšnega stanovalca.
Stane Cenc, ki ima zadnji dve leti v domu ženo Dragico, je v goste povabil Cito in Jožeta Galiča. »Za ženo ves ta čas lepo skrbijo in sem se jim želel na ta način malo oddolžiti, obenem pa prijetno dopoldansko urico pripraviti tudi stanovalcem. Citre na čudovit način pričarajo glasbo in so v Sloveniji priljubljene med poslušalci. Kot otrok se je žena tudi sama učila igrati ta inštrument in je še danes njen najljubši,« pravi.
Stanovalci in zaposleni so napolnili jedilnico, kjer sicer prirejajo različne prireditve, uživali ob zimzelenih slovenskih melodijah na citrah in orglicah ter ob koncu gosta povabili, da jih še obiščeta.

Foto: ČZ