V sklopu vseslovenskega projekta tedna splošnih knjižnic je sodelovala tudi Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.  V ta namen so za vsak dan posebej pripravili kaj zanimivega, s čemer bi knjižnico in branje še približali občanom, predvsem mladim obiskovalcem.

V prostorih knjižnice se je tako ves teden dogajalo marsikaj. Eko razstava Zelena knjižnica, delavnica Biblos, literarni večer s Ferijem Lainščkom, razstava knjižničnega gradiva, dan zelenih knjig, obiskovalci pa so za eno noč na dvakratnem dogodku lahko postali tudi knjižničarji.

V trboveljski knjižnici so v knjižničarskem tednu podarili tudi brezplačni prvi vpis.

Nadvse zanimiva je bila tudi mini razstava, v kateri so kljub da le na treh mizah zelo nazorno pokazali, s čem vse se ukvarjajo in kaj vse je v knjižnici moč početi. Marsikoga je prijetno presenetilo, da si je poleg knjižnega in časopisnega gradiva ter glasbenih zgoščenk moč izposoditi tudi igrače. Vedno dobrodošli so prav tako predlogi članov in obiskovalcev o nabavi novega gradiva.

Foto: ČZ 

V trboveljski občini bodo tradicionalno tudi letos izbrali prejemnike nagrade Tončke Čeč. Občina je v ta namen že objavila razpis za vložitev predlogov za kulturne in izjemne dosežke. Predlaga se lahko kandidate iz Trbovelj ali izven.

Predloge s področij za življenjsko delo, za večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavitev, za posamično avtorsko delo in za izjemne posamezne kulturne in umetniške dosežke v občini ali zunaj nje lahko pobudniki vložijo do 18. novembra.

Več o tem na spletni strani Občine Trbovlje.

Foto: ČZ

Nekdanja trboveljska Strojna tovarna, ki jo po dolgih letih nejasnosti, nevednosti in zapletov rušijo, je zaradi nezaslišanega propadanja med občani vzbujala različne občutke in odzive. Sedaj naj bi veliko zemljišče, na katerem so stale upravna in proizvodne hale, skladišča in drugo, postalo prostor, kjer bo po napovedih in načrtih novega lastnika zrasel trgovski center.

Med rušenjem so delavci v eni od sejnih sob upravne stavbe sredi umazanije in smeti naleteli tudi na sliko, za katero so nekateri sicer mislili, da je ni več. Kot smo na našem spletnem časopisu že poročali, gre za sgraffito Maksa Kavčiča v velikosti 3 x 6 metrov, ki je steno sejne sobe krasil od leta 1953.

Omenjeni grafit, gre za modernistično praskanko, vklesano v zid, je dragocena umetnina, ki je začasno ustavila rušenje objekta. Ko so delavci naleteli nanj in se je razvedelo, da še obstaja navkljub dolgoletnemu katastrofalnemu propadajočemu stanju stavbe in tudi sejne sobe same, sta se takoj odzvala tudi trboveljska Občina in Ministrstvo za kulturo. Z novim lastnikom nekdanjega industrijskega velikana sta se dogovorila, da začasno ustavi rušenje.

V tem času bo strokovna ekipa Restavratorskega centra ZVKDS poskrbela za odstranitev in ohranitev slike, ministrstvo pa bo krilo tudi stroške konservatorskega posega.

Umetnina čaka na nadaljevanje restavriranja

Strokovna ekipa oddelka za stensko slikarstvo in mozaike ZVKDS, Restavratorskega centra, je sgraffito v predvidenem času odstranila. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine so pregledali stanje sgraffita, izdelali dokumentacijo, Restavratorski center je pripravil elaborat in vzel vzorce za naravoslovne raziskave. Naredili so poskuse občutljivosti pigmentov na vodo in topila in podobno, da se je pripravil program same izvedbe del. Na podlagi vzorcev sestave pigmentov in ometa je bila določena sestava ometov sgraffita, ki je modernistična praskanka. »Na podlagi ugotovljenega stanja je bil narejen program dela oziroma postopek izvedbe snemanja umetnine. Najprej smo utrdili barvno plast, sledila je dodatna zaščita barvne površine z zaščitno snovjo, ki kasneje ob restavriranju izhlapi in ki omogoča nanos lepila, ne da bi pri tem poškodovali barvno plast. Vključena je bila tudi zaščita z gazo,« pravi mag. Martina Lesar Kikelj, konservatorsko-restavratorska svetovalka in vodja oddelka.

Po prvem in drugem nanosu plasti gaze so razrezali sgraffito na posamezne fragmente in jih dodatno zavarovani z leseno konstrukcijsko zaščito. Odstranjena je bila tudi opečnata stena na drugi strani in je ostala le približno 3 cm debela plast samega sgraffita. »Vseh 6 fragmentov je začasno shranjenih v depoju muzeja. Restavriranje pa se bo nadaljevalo, ko se bodo odločili za prezentacijo umetnine. Potrebno bo odstraniti zaščito, površino konservirati in dopolniti stike med fragmenti z malto in jih tonsko povezati. Zgornji del pa bo rekonstruiran po 3D laserskem posnetku,« še doda Lesarjeva.

Sgraffito bo po načrtih naknadno sestavljen in naj bi dobil mesto nekje na isti lokaciji, na kateri bo zrasel trgovski center. Predlogi so tudi, da bi ga postavili v Muzej v Trbovljah ali na kakšno drugo lokacijo, vendar je to vsaj trenutno težko izvedljivo zaradi njegove velikosti in drugih lastnosti.

Foto: ČZ in arhiv ZVKDS Restavratorski center

Po skoraj tri mesece dolgi obdelavi na svojih mestih na vrhu in ob vznožju stopnišča, ki povezuje glavno in zgornjo stransko trboveljsko ulico pri Delavskem domu, spet stojita Batičeva kipa. Skulpturi, ki sta nepogrešljivi del omenjene lokacije in okolice Delavskega doma, sta bili na skoraj tri mesece dolgi strokovni obdelavi restavriranja in čiščenja v restavratorski delavnici. Sama omenjena dela terjajo potreben čas in postopke. Med drugim so v delavnici ugotovili in ločili, kje je patina na njiju nastala zaradi starosti in vremenskih pojavov in kje jo je avtor kipov nastavil sam.

Zamenjali so vijake, ki so sedaj narejeni iz inoxa, da ne bodo zarjaveli in kipa premazali z mikrokristaličnim voskom za zaščito. Kipa sta, kot je že pred začetkom obdelave sporočila Občina Trbovlje, enake izvedbe, velikosti, oblike in materiala, kot pred njo. Restavratorska in očiščevalna dela so bila opravljena tudi v predvidenem roku, kot načrtovano do konca poletja.

Foto: ČZ

V nekdanji trboveljski Strojni tovarni so se do nadaljnjega začasno ustavila rušilna dela v sklopu projekta postavitve trgovskega centra. Če spomnimo, objekte in zemljišče nekdanjega industrijskega giganta je po letih trajajoče agonije propadanja naposled kupilo velenjsko podjetje Toming inženiring, ki bo na približno 22000 m2 velikem zemljišču postavilo trgovski center.

Razlog začasne ustavitve del, ki so bila v polnem teku, je sgraffit avtorja Maksa Kavčiča iz leta 1953. Tri krat šest metrov velika umetnina ima namreč kulturno in zgodovinsko vrednost, zaradi česar jo je bilo nujno potrebno zaščititi. Zgolj naključje je po govoricah sodeč botrovalo, da ni prišlo do njenega uničenja. Grafit namreč, kdo bi vedel zakaj ne, ni bil uvrščen na seznam registra kulturne dediščine, spričo česar bi ga izvajalec rušitve nevede lahko porušil. Občina Trbovlje in Ministrstvo za kulturo sta se za zaščito grafita dogovorila z novim lastnikom nekdanje STT, da z deli začasno počaka do 15. septembra. Do takrat naj bi predvidoma strokovne službe Ministrstva za kulturo poskrbele za odstranitev in restavriranje znamenite umetnine. Stroške restavracije bo krilo kulturno ministrstvo.

V nekaterih medijih so se sicer pojavile informacije, da je slika porušena, vendar pa so te navedbe popolnoma netočne in neresnične.

Foto: ČZ

Občina Zagorje je tudi v sklopu letošnjega občinskega praznika podelila priznanja najzaslužnejšim občanom.

Zlato plaketo so letos prejeli Dušan Kastelic, Nada Brezovar, Strelsko društvo Kisovec in ŠKLAB – Klub zasavskih študentov.

Prejemnici srebrne plakete sta  Cvetka Drnovšek in Petra Nikolič Hudomalj.

Županovo priznanje je šlo v roke Prostovoljnemu gasilskemu društvu Loke pri Zagorju za 90 let plemenitega dela, glasbeni skupini Orlek za 30 let izjemne glasbene ustvarjalnosti in Nini Jelen za domiselno in odmevno poučevanje.

V programu so nastopili Lado Bizovičar, Knapovske punce, Orlek, flavtistke zagorske Glasbene šole in Pihalni orkester Svea.

Med povabljenimi gosti je bil tudi nekdanji direktor Kulturnega centra Delavski dom Zagorje in Občine Zagorje, sedanji minister za javno upravo Rudi Medved.

Prireditev je povezovala Karmen Cestnik, slavnostni govorec pa je bil župan Matjaž Švagan.

Foto: Občina Zagorje

Ob knjižnici pravzaprav, saj poleg vanjo ta vabi tudi na prostor ob vhodu na oddelek za odrasle. Trboveljska Knjižnica Toneta Seliškarja je v matični enoti na Ulici 1. junija tudi letos pripravila kotiček na prostem, namenjen knjigoljubom. Med njimi so namreč tudi takšni, ki jim do živega težko pride ali pa celo ne pride niti vročina, kakršna je v letošnjem poletju. Knjižnica je zanje tako namestila dva ležalnika, vmes senčnik in zaboj s čtivom. Tistim, ki jih v senci ne moti soparno ozračje, tako med zatopljenostjo v knjige bržkone ne bo hudega.

Kljub temu pa vendarle nikakor ne gre pozabiti, da vročina prihaja tudi s tal. Knjižni kotiček je namreč na asfaltnem mestu, saj tik mimo vhoda v knjižnico pelje pločnik in vročina prihaja tudi s segretih tal. Zato verjetno ni odveč prilagajati bralnih uric pod parazolom, kot bi lahko rekli, na zgodnje dopoldanske ali pozne popoldanske ure, ko še ni oziroma ni več najhujše vročine.

Upoštevati pa je potrebno tudi poletni odpiralni čas od 1. julija do 31. avgusta in sicer v ponedeljek in torek od 12. do 19., v sredo, četrtek in petek od 8. do 14., ob sobotah pa je knjižnica v omenjenem poletnem obdobju zaprta.

V poletnem kotičku, kot se imenuje, je moč katero od knjig in revij, ki so na voljo, odnesti tudi domov.

Foto: ČZ

V sklopu promocije Trbovelj so tudi prizadevanja in načrti za ohranjanje lokalne polpretekle in pretekle zgodovine kraja, starih ali minulih časov ter običajev in podobno. Nepogrešljivi in neločljivi del tako tega, kot tudi sedanjosti, je tudi rudarstvo. Stoletja dolga panoga, ki je močno zaznamovala ne le regijo, ampak tudi veliko širše, je še vedno stvar, s katero povezujejo Zasavje. Zato sta ohranjanje spomina na minule dni in izročilo novim generacijam pomembni stvari za prihodnost. Kar se je pred mnogimi leti dogajalo pod zemljo, ob rudnikih in v knapovskih kolonijah, danes posnemaje ali v drugačni moderni obliki obujajo na površju, tako za ohranitev zgodovine, kot za obiskovalce od drugod.

V aktivnosti tovrstnih dejavnosti in prizadevanj so vključeni Občina Trbovlje, Zasavski muzej Trbovlje, Delavski dom Trbovlje, različna društva ter organizacije in posamezniki. Poleg projekta in razstave 4. Dritl v Delavskem domu sta v naselju Njiva nekaj deset metrov stran tudi dve urejeni stanovanji v stilu knapovskih časov, minuli konec tedna pa je na dvorišču pred njima na temo rudarskega življenja prvič zaživela Poletna muzejska noč.

Preprosta dobrota s Tobija

Muzej je skupaj z nekaj posamezniki v soboto pripravil večer, kakršni so bili pred mnogimi leti značilni v knapovskih naseljih. V omenjeni nekdanji koloniji so se zbrali in poustvarili delček preteklosti. Na dvorišču dveh rudarskih stanovanj so se zbrali moški in ženske ter vsak po svoje preživljali soparni večer. Moški so sedli za mizo in ob pijači vrgli karte, ženske so klepetale, opravljale in pletle, zraven pa se izmenično sukale za štedilnikom. Dve izmed udeleženk sta v gospodinjski opravi, kakršna je bila v knapovskih družinah, pripravljali tudi funšterc, eno od značilnih zasavskih jedi, ki je sicer debelejša omleta. Skladno s tradicijo in knapovskimi časi sta jed pekli na štedilniku na drva in premog, oziroma trda goriva, imenovanem šporhat ali Tobi. Druščini se je pridružil tudi harmonikar, s katerim so zapeli tudi nekaj slovenskih in rudarskih pesmi.

»S to Poletno muzejsko nočjo smo poskušali obuditi spomin na življenje naših prednikov. To je vidno tudi v vseh drugih dejavnostih Zasavskega muzeja Trbovlje, ki je bil zaradi tradicije in pomena delavstva v Zasavju  poseben unikum na slovenskem. Tu imajo posebno vlogo ”knapovske kolonije”, saj ga ni mesta v Sloveniji in tudi širše, kjer bi te kolonije tako močno zaznamovale podobo in življenje. Tudi zato smo se odločili, da spet vrnemo življenje v kolonijo Njiva, ki trenutno žalostno propada,« pravi v. d. direktor Muzeja Gregor Jerman.

Ideja o takšni poletni muzejski rudarski noči je tokrat zaživela prvič, vsekakor pa nameravajo prireditev v takšni in tudi razširjeni obliki nadaljevati vsaj enkrat vsakoletno in tradicionalno.

Foto: ČZ, naslovna fotografija Edi Hribšek

Občina Zagorje vabi na prireditev Zlata knjiga, ki bo v torek, 11. junija, ob 11. uri v Delavskem domu Zagorje.

Na tej posebni prireditvi bo župan Matjaž Švagan zlatim učencem zagorske občine podelil darila.

Takoj po podelitvi nagrad pa učence in njihove starše čaka še glasbeno darilo – odličen koncert uspešne, vedno bolj priljubljene glasbene skupine.

Foto: ČZ