Občina Hrastnik in knjižnica Antona Sovreta Hrastnik sta predstavili hrastniško otroško pravljico Perkmandeljc in tiskarski škrat, ki ohranja delavsko tradicijo in kulturno dediščino kraja. Pravljica, ki jo je napisal Albin Potisek in ilustrirala Nina Kavzar, je bila izbrana na občinskem javnem natečaju za naj otroško pravljico leta 2022 in govori o navihanem prijateljstvu med dvema škratoma, ki jo zagodeta družbi, da ne pozabijo nanju. Občina Hrastnik je prva 3 mesta prijavljenih pravljic na natečaju tudi denarno nagradila. Na natečaj je 17 avtorjev prijavilo svoja dela. Albin Potisek ali mojster Bine, upokojen rudar in strastni pisec zgodb, ki je nedavno prejel tudi prvo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, je pravljico zasnoval na resničnih pripovedih hrastniških rudarjev. »Nihče ga še nikoli ni videl, vsi pa smo vedeli, da je bil tam,« pravi o škratu. V zgodbi ga je opisal z velikim rdečem nosom, rudarsko svetilko, jamsko brado in tremi zlatimi gumbi. Leto kasneje je zgodbo nadgradila akademska slikarka Nina Kavzar, znana po čarobnih ilustracijah za RTV-jeve Lahkonočnice in grafike za Unicef.
Nastopil je otroški pevski zbor OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik, dramski krožek pa je uprizoril pravljico na hudomušen in inovativen način. Prireditev je v vlogi škrata povezovala Kaja Čop z Občine Hrastnik. Knjiga Perkmandeljc in tiskarski škrat je dostopna v knjižnici Antona Sovreta Hrastnik ter v šolskih knjižnicah v Hrastniku in na Dolu pri Hrastniku
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje so že tradicionalno podelili nagrade za dosežke v kulturi, ki jih od leta 1975 podeljujejo ustvarjalcem iz zagorske občine. Dosedanjim 220 so se pridružili 4 novi. Zbrane in nagrajence je nagovorila Metka Podpečan. Na prireditvi je nastopil trio Vivere. Plakete dr. Slavka Gruma je nagrajencem podeli podžupan Janez Vovk. Prejemniki so Goran Ajtič, Vukašin Šobot in Maks Marinčič, priznanje pa je prejela Mateja Kos.
Goran Ajtič je pisatelj, režiser, scenarist ter ljubiteljski predavatelj zgodovine v oddajah na lokalni televiziji ETV. Za svoja filmska dela je v zadnjih treh letih prejel nad 100 mednarodnih nagrad na festivalih po vsem svetu. Kot režiser in scenarist avtorskih filmov v žanru kriminalk, tram trilerjev in nadrealističnih filmov se je podpisal pod več kot deset kratkih in srednje metražnih filmov. Največkrat odlikovani so njegovi filmi Ljubljeno vesolje filmskega ustvarjalca, Zarota in film Umetnost in veselje in zadovoljstvo. Za ETV je posnel skoraj 90 oddaj o različnih zgodovinskih dogajanjih. Kot pisatelj je izdal tri knjige. Vukašin Šobot je samozaposlen v kulturi kot fotograf, snemalec in režiser. Leta 2007 je bil med ustanovitelji Foto društva Goga in v njem uspešno deloval, prejel več priznanj na fotografskih natečajih in izpeljal več projektov. Sodeluje z domačimi in tujimi foto in tiskovnimi agencijami, dokumentiral je tudi številne dogodke v domači občini, je tudi sodelavec lokalne televizije ETV. Razstavljal je na več kot 40 skupinskih razstavah, postavil je osem samostojnih doma in v tujini. Izdal je foto monografijo, režiral film Odtenki Save in več krajših dokumentarnih filmov. Kot fotograf je sodeloval na Slikarski koloniji Izlake-Zagorje in na ex temporu Art Kum. Od leta 2020 v Zagorju vodi foto galerijo f 2,8.
Maks Marinčič je v Zagorje prišel iz Ivančne Gorice. Sprva kot rudar, kasneje kot nadzornik delovišč je bil zaposlen v Rudniku Zagorje. Pesmi piše od svojega 18. leta. Objavljal jih je v občinskih in glasilih podjetij, zbirkah Jesenske misli, Slovenske rudarske pesmi, Večerna rosa, Ogovarjanje tišine in Srebrne niti. V letu 2015 je izšla samostojna knjižica pesmi z naslovom Knap, v kateri so zbrane njegove najboljše pesmi. Sodeloval je na medobmočnem srečanju pesnikov in pisateljev v Nazarjah, v literarnih delavnicah v Radencih, vsako leto sodeluje na srečanju literatov Jesenske misli.
Letošnja edina ženska nagrajenka je Mateja Kos iz Kulturnega društva Podkum. Leta 2016 so jo izvolili za predsednico, vključila se je tudi v dramsko skupino. Je ena od pobudnic društvenega počitniškega programa Urlaub na vasi, ki je namenjen mladim ter otrokom. Počitniški program je povezal lokalno skupnost, otroci uživajo v delavnicah, dramski skupini, družabnih, tekmovalnih in športnih igrah. Pod njenim vodstvom društvo pripravlja številne dogodke, ki ne združujejo le krajanov Podkuma, ampak tudi obiskovalce od drugod. Sodeluje v odboru za turizem KS Podkum, v projektu Manj svečk za manj grobov, je članica Sveta krajevne skupnosti. Leta 2020 je iz rok takratnega predsednika RS Boruta Pahorja prejela državno priznanje na področju prostovoljstva.
Odbor za šolstvo in kulturo Občine Zagorje ob Savi je objavil razpis za predloge dobitnikov priznanj in plaket dr. Slavka Gruma, ki jih v Zagorju od leta 1975 podeljujejo tistim, ki na področju kulture in umetnosti pustijo pečat tako v zagorskem kot tudi v slovenskem prostoru. V Zagorju so doslej podelili že 220 priznanj in plaket. Plakete dr. Slavka Gruma so namenjene kulturnim delavcem, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kulturnim društvom, stalnim kulturnim ustanovam in zavodom ter kulturnim sekcijam in skupinam za izjemne dosežke na področju kulture v daljšem časovnem obdobju. Priznanja dr. Slavka Gruma pa so namenjena skupinam in posameznikom za opazne dosežke v krajšem časovnem obdobju. Podelitev odličij bo februarja prihodnje leto na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku.
Razpis z vsemi dodatnimi informacijami je objavljen na spletni strani Občine Zagorje ob Savi, na povezavi: https://www.zagorje.si/razpis/982605, predloge je mogoče poslati do 31. decembra 2024.
