V občini Hrastnik so naredili pomemben korak na področju slovenske energetike v prihodnosti. Tamkajšnja Osnovna šola heroja Rajka je z vzpostavitvijo sončne elektrarne na svoji strehi postala prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. Z močjo približno 300 kW bo ena največjih sončnih elektrarn. Z električno energijo bo oskrbovano 16 stanovanj iz okoliških stanovanjskih blokov, Občina Hrastnik, šola in bazen, manjši trgovski prostor in prostori dveh gospodarskih družb. Trenutno je elektrarna v fazi priključitve na električno omrežje. Projekt je nastal in postal udejanjen s sodelovanjem Energetske zadruge zeleni Hrastnik, Občine Hrastnik, organizacije Focus in podjetja Kisik. Financiran je s strani zadružnikov, iz nepovratne subvencije ministrstva za spodbujanje solarizacije in kredita Eko sklada z ugodno obrestno mero, skupna vrednost naložbe je 270000 evrov.
Po trinajstih letih 30% prihranek
Električna energija se bo po principu neto meritev obračunavala z odštevanjem od porabljene energije odjemalcev Sončne šole Hrastnik. V prvih trinajstih letih se jim bo skupen strošek porabe znižal za približno 30%, po odplačilu kredita pa za približno 65, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj. Oblikovanje novega modela vzpostavitve samooskrbne energetske skupnosti je pomenilo oranje ledine. Od vsega začetka je bil namen pilotnega projekta s pridobljenimi izkušnjami pripraviti podlago za širjenje v prihodnjih letih. V praksi se to že dogaja, v energetske projekte za skupnostno samooskrbo se je prek novoustanovljene zadruge že podala občina Ig.
Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so da proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, aktivno sodelovanje prebivalstva v zelenem prehodu, znižanje ogljičnega odtisa, večja energetska neodvisnost, krepitev lokalnega gospodarstva… Poleg tega, da gre za prvo tovrstno slovensko sončno elektrarno, je posebnost tudi način in model vzpostavitve. Vključeni v energetsko skupnost so tudi člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2 in nižje zneske na položnicah za električno energijo.
Energija zaenkrat za porabo elektrike
»Od prvega dne projekta smo skupaj s partnerji verjeli, da imamo odlično projektno idejo. Gradnje tovrstnih skupnosti so prihodnost za občine in družbo kot tako. Pionirski koraki se zdijo težki, a vendar v svetu že obstaja ogromno dobrih praks, ki lahko ob ustrezni podpori države in ostalih akterjev zaživijo tudi pri nas in gradijo na najboljših vrednotah povezovanja, trajnosti ter gradnje vključujoče skupnosti,« pravi hrastniški župan Marko Funkl. Projekt je pomemben za šolo in občino Hrastnik, saj ne gre le za električno energijo. Zaenkrat s to energijo še ne ogrevajo stavb ampak jo uporabljajo za porabo elektrike.
»Tekom vzpostavljanja zadružne oblike energetske skupnosti smo morali premagati številne procesne ovire in pravne nedorečenosti. Upamo, da bo to znanje koristilo vsem, ki se zanimajo za vzpostavitev skupnostne energetske samooskrbe, tudi pri projektih vetrnih elektrarn. Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je konkreten primer pravičnega zelenega prehoda od spodaj in prek Sončne šole Hrastnik ponuja zgled, kako lahko okoljski projekti prinesejo koristi lokalnim skupnostim,« meni Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus.
Potrebna nova zakonodaja
Predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidar Roglič pa pravi: »Član zadruge lahko postane vsak, tako fizična kot pravna oseba. Zaradi specifik uredbe o samooskrbi z letnim net-meteringom so se lahko v energetsko skupnost Sončna šola Hrastnik vključili le odjemalci, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot osnovna šola. Ker pa je bilo veliko zanimanja za priključitev tudi na drugih lokacijah v občini, že pripravljamo nove projekte. Naslednja bo predvidoma skupnostna samooskrbna sončna elektrarna na zdravstvenem domu,«.
Spremembe in novosti se obetajo tudi v zakonodaji. »Letos imamo namen prenoviti zakonodajo s področja samooskrbe. Zasledujemo dva cilja. Eno je, da bi še bolj spodbudili skupnostne samooskrbe energetske skupnosti in pa drugo, da bomo sledili cilju da skladno z evropskimi smernicami kompenziramo na še bolj stimulativen način nov obračun omrežnine. Lansko leto se je iztekla shema neto merjenja, zato moramo na novo zastaviti vsa pravila in vse podzakonske akte. Naš cilj je, da to naredimo v prvi polovici letošnjega leta, mogoče do konca prvega kvartala,« pravi minister za okolje, podnebje in energijo RS Bojan Kumer.
Foto: ČZ in Občina Hrastnik