V Zasavju se med drugim zavedajo tudi možnosti, da se pripetijo proizvodne nesreče. Med potencialnimi lokacijami zanje je tudi hrastniška Tovarna kemičnih izdelkov. TKI sodi med obrate večjega tveganja za okolje zaradi proizvodnje in skladiščenja klora. Zaradi tega je obvezna izdelava načrtov zaščite in reševanja ter njihovega preverjanja na tri leta. Odzivnost vseh odgovornih, pravilno ukrepanje in prisebnost ogroženih lahko bistveno zmanjšajo posledice nesreče. Zato so v TKI v sodelovanju s PGD Trbovlje-mesto, PGD Hrastnik, PGD Dol pri Hrastniku, Zdravstvenim domom Hrastnik, Bolnišnico Trbovlje, NMP Zagorje ob Savi, NMP Laško, štabom CZ TKI, štabom CZ občine Hrastnik, Policijsko postajo Hrastnik, Izpostavo URSZR Trbovlje in Regijskim centrom za obveščanje organizirali obsežno akcijo prikaza, kako tovrstne nesreče izgledajo ter kako ravnati če se zgodijo.

13 specialcev
Vaja je terjala obsežne priprave in usklajevanja. Vanjo je namreč bilo vključenih več deležnikov z različnih področij, ki so poleg tega tudi z geografsko različnih lokacij. Občina Hrastnik in TKI sta izdali tudi tematsko zloženko Kako se zaščitimo pred klorom, ki so jo prejela vsa hrastniška gospodinjstva. Vaja je bila izvedena ob situaciji, da je prišlo do poškodbe cevovoda za tekoči klor. Pri padcu delavcev z delovnega odra se je prevrnila 50 kg jeklenka klora. »Scenarij za vajo je pravzaprav bil pripravljen za nekaj, kar je v praksi tako rekoč praktično nemogoče. Sam obrat denimo se samodejno zaustavi ob prisotnosti 5 ppm klora, kar je za človeka moteče po vonju, daleč pa od nevarnosti. Sama tehnologija je postavljena na najmodernejših osnovah. Naša ekipa je v preteklosti imela od 30 do 40 intervencij na terenu. Sedaj je tega manj, intervencije so v glavnem pri vaških vodovodih, ko se prevrne kakšna jeklenka in podobno,« pravi direktor TKI Hrastnik Branko Majes. Ob tovrstnih nesrečah posreduje enota IRE KLOR, ki sodi med specializirane enote CZ RS. Kadrovsko zasedbo enote zagotavlja TKI Hrastnik, v njej je 13 aktivnih reševalcev.

Vse kot načrtovano
»Vaja je potekala po načrtu. Preizkusili smo vse sile, ki so potrebne ob tovrstnih  nesrečah. Sedaj sledi izdelava analize in rezultatov, ki bodo pokazali, ali je kje še možno ali potrebno kaj še izboljšati. Vaja je sicer pokazala, da smo pripravljeni na tovrstne situacije. Sama sva zadovoljna,« pravita regijski poveljnik CZ Simon Las in občinski poveljnik CZ Hrastnik Tomaž Sihur.
Sodelovala je tudi Splošna bolnišnica Trbovlje. Sprejemali so ponesrečence, ocenjevali pa strokovnost zdravniške ekipe, merili odzivni čas in podobno. »K nam je bilo pripeljanih 8 poškodovancev, označenih z različnimi tipi poškodb. Oskrbela jih je ekipa pod vodstvom strokovne direktorice, ki je sicer tudi članica stalne poveljniške skupine,« pravi v.d. direktor Marjan Podgoršek. »Štirje poškodovanci so bili oskrbljeni s strani kirurške, štirje pa internistične ekipe. Šlo je za hujše poškodbe. Moram pohvaliti svojo ekipo. Akcija je potekala tekoče, kljub dejstvu, da smo na soboto malo bolj okrnjeni. Vaja je pokazala, da je smiselnih še nekaj manjših izboljšav, mislim pa, da smo zelo dobro pripravljeni na primere množičnih nesreč,« meni v.d. strokovna direktorica Tadeja Jelenko. »V Hrastniku imamo dobro usposobljene ljudi in lažje ter bolj mirno spimo ob tem dejstvu. Iskrena hvala vsem, ki svoj čas in znanje dajejo temu, da smo vsi skupaj bolj varni,« je zadovoljen tudi župan Marko Funkl.

Foto Maja Rozman

Splošno bolnišnico Trbovlje je prvič v svojem mandatu obiskala aktualna zdravstvena ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel. Sedanje vodstvo bolnice se je na ministrstvo obrnilo s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi težavami. »Kratkoročne so predvsem likvidnostne težave. Poravnavamo aprilske račune, finančnega minusa je ob mojem nastopu funkcije bilo več kot dva milijona. Glede plačil še nismo napredovali daleč, imeli smo par izterjav, ki jih je bilo treba poplačati prednostno. V teku so postopki za kratkoročno posojilo, verjamemo, da nam bo ministrstvo v zvezi s tem pomagalo. Gre za dva milijona, z namenom poplačila dobaviteljev. Upamo, da bomo s posojilom obveznosti zmanjšali vsaj za tri mesece. Z novimi pogodbami smo začeli izvajati tudi politiko 90-dnevnih plačilnih rokov. Glede ostalega pa mislim, da je bil sestanek bolj spoznavne narave in upamo, da se bo sodelovanje razvijalo še v širšem sklopu,« pravi v. d. direktor Marjan Podgoršek.

Pregledi čakalnih vrst po oddelkih
Kot srednjeročnih težav se nameravajo lotiti izboljšanja informacijskih stvari in postoriti organizacijske. Poleg z zdravstveno ministrico so se na sestanku pogovarjali še z zasavskima poslancema Gašperjem Ovnikom in Teodorjem Uraničem.
S sestankom je zadovoljna tudi ministrica, na katero je sicer v mandatu prejšnjega vodstva bolnišnice letelo precej očitkov, da kljub perečim težavam in seznanjenosti z njimi doslej v času svojega ministrskega mandata ni našla časa za obisk zasavske bolnišnice. »Predvsem smo pregledali v kakšnem stanju je bolnišnica tako likvidnostno kot tudi glede realizacije plana. Zelo sem zadovoljna, ko so mi povedali, da se lotevajo veliko prenov procesov, denimo pregledujejo čakalne vrste po posameznih oddelkih, s čemer so začeli pred 14 dnevi. To bova z direktorjem še posebej natančno spremljala. Tem stvarem ministrstvo namenja veliko pozornosti. Mislim, da je sanacijski plan dobro sestavljen, da gredo ukrepi, ki jih  izvajajo v bolnišnici, v pravo smer,« pove.

Urgenca ostaja
Ministrica je zagotovila tudi, da v Zasavju oziroma v Trbovljah ostaja tudi urgenca. V preteklosti je večkrat bila omenjana ideja, da bi se jo ukinilo, kar je sprožilo buren odziv Zasavčanov. »Ministrstvo v vseh regijah pripravlja prenovo sistema zagotavljanja nujne medicinske pomoči. Določene rešitve so predvidene tudi v Zakonu o zdravstveni dejavnosti,« je še dodala.
V. d. strokovna direktorica Tadeja Jelenko pa si želi čim bolj realizirati procese, da bo čim več bolnikov dobilo termine. »Usmerili se bomo v zdravljenje bolezni, za katere je v Sloveniji najdaljša čakalna doba. V Trbovljah pa jih znamo izvajati. Trenutno zelo dobro delujeta dva programa, enota žilnih pristopov, ki praktično oskrbuje celotno Slovenijo kar se tiče oskrbe dializnih bolnikov. Zelo je razširjen dodatni program hematologije, prevzeli smo 8000 točk druge ustanove. Želimo si čim več delati na kardiološkem oddelku. Tudi kirurgija ima še zlato rezervo. V bolnišnico bo treba vnesti še kakšno novo dejavnost, ki bo še pripomogla k prepoznavnosti,« pravi.

Foto: ČZ