Največ vprašanj in razprave o pobratenju in vili de Seppi

Hrastniški občinski svetniki so se včeraj sestali na letošnji 14. redni seji. Na dnevnem redu so bili predlog Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Hrastnik, predlog sklepa o pobratenju Občine Hrastnik z ukrajinskim mestom Drogobič, predlog proračuna občine Hrastnik za prihodnje leto – 1. obravnava, predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih, predlog o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini Hrastnik v letu 2025, seznanili pa so se tudi s projektom revitalizacije objekta kulturne dediščine vila de Seppi.
Med točkami dnevnega reda je največ obravnave bilo glede predloga o pobratenju Hrastnika z ukrajinsko občino Drogobič in revitalizacije vile de Seppi.
Svetniki so največ razprave namenili financiranju. Predvsem jih je zanimala obrazložitev zakaj pobratenje in ne denimo v obliki kakšnega medsebojnega sporazuma o sodelovanju, kako se bo pobratenje sploh izvajalo, kakšni stroški bodo posledično s tem nastali, kakšno korist bo imela občina in kako bo sploh urejeno financiranje delovanja pobratenja. »Občini sta že pobrateni, na pobudo slovenske vlade smo podpisali tudi memorandum. Leta 2021 so izbrali nekaj slovenskih občin, ki bi želele sodelovati z Ukrajino in ena od njih je bila tudi hrastniška. Ker sedaj tam divja vojna, je bolj kot kadarkoli prej primerno sklepati prijateljstva, ko so nekateri v res težkih situacijah. Sam verjamem, da bo po vojni tudi Evropska unija začela z obnovo in da bomo občine, ki imamo neke partnerske povezave, lahko sodelovale pri projektih, od katerih bodo tudi naše skupnosti imele določene pozitivne vplive,« pravi župan Marko Funkl o bistvu in pomembnosti predloga o pobratenju.

O odločanju o financiranju tudi širše?
Pri točki revitalizacije vile de Seppi pa je nekaj svetnikov na župana naslovilo predvsem vprašanja, za kaj natančneje sploh bodo porabljena sredstva v višini enega milijona evrov, če jih bo Občina pridobila in kako bo s financiranjem naprej, ko bodo eventuelno pridobljena sredstva porabljena. Prav tako pa tudi, od kje druga oziroma nadomestna sredstva, v primeru, da jih Občina ne bo pridobila od države, sama pa jih nima, glede na to, da je znameniti objekt sedaj v občinski lasti in da je načrtov z njim kar nekaj. S strani svetnikov je glede obeh omenjenih točk dnevnega reda bil podan tudi predlog, da bi se odločanje razširilo tudi širše, ne le s korespondenčnimi sejami in sejami občinskega sveta.
V letošnjem letu je sicer predvidena še ena občinska redna seja, ki bo decembra.

Foto: ČZ