Dan slovenske osamosvojitve je najpogosteje obeležen z različnimi svečanimi proslavami, sejami in dogodki. Tu in tam pa se zgodi tudi kaj ne ravno vsakdanjega in siceršnje običajnega. Tako se je primerilo na vrtu trboveljske družine Turnšek, kjer je jasminov grm zrasel v nenavadno obliko. Rastlina je po žični mreži oblikovala rast v obliki značilne slovenske geografske podobe kokoške.
Najbolj zanimivo je, da je rastlina samorasla. Kot pravijo lastniki, je nihče ni nikoli obrezoval ali oblikoval ne v to, ne v kakšno drugo obliko. Posadili so jo ob mrežo kot oporo in zalivali, odrežejo le kakšno vejo, ki se razraste in štrli preveč izven ograje in bi bila v napoto za mimoidoče, rast pa si je utirala sama. Zaradi cvetenja v tem letnem času je tako videti kot Slovenija, posuta s cvetjem.
Kaj je vzrok za omenjeno igro narave, ne vedo. Vrtna zemlja je tipična zasavska. Lega rasti je klasična sončna, kakršna prija jasminom. Rastlina ima žično oporo, vsake toliko jo prevetri veter, zaliva jo dež in v daljših, toplih vmesnih dneh, lastniki. Tudi ne raste v smeri proti ali proč od sonca, ampak pravokotno na dopoldansko in pozno popoldansko sonce. Prav tako nima zavetja zidu ali hiše, ampak raste po mreži, odprti z obeh strani. Ni posodovka, ki bi se jo presajalo in ki bi prezimovala v hišnem prostoru, ampak vrtna rastlina. Tudi vrsta jasmina ni kakšna prav posebna. Oblika pričujočega jasmina kot igre narave je najbolj zanimiva in očitna glede podobnosti z zemljevidno Slovenijo prav v času cvetenja. Zaradi cvetov, ki jih je polno, bolj opazno spominja na kokoško kot pred ali po cvetenju.

Foto: ČZ