Eden največjih projektov zadnjih let v Zasavju je Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu. Gre za enega najnaprednejših tovrstnih centrov v EU. Povezoval bo raziskave, razvoj, izobraževanje in gospodarstvo ter podpiral razvoj naprednih tehnologij za razogljičenje, energetsko preobrazbo in trajnostno prihodnost. Projekt simbolično povezuje bogato rudarsko dediščino regije z njeno trajnostno in inovacijsko prihodnostjo. Naložbo 32 milijonov evrov sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija. Gre za prvi projekt v Sloveniji, podprt iz Sklada za pravični prehod, ki pomembno prispeva k uresničevanju ciljev zelenega prehoda ter gospodarski preobrazbi premogovniških regij. Glavni cilj centra je postati most med raziskovalnim okoljem in industrijo. V njem bosta laboratorij za razvoj in testiranje baterij ter laboratorij za demonstracijo vodikovih in ogljikovodioksidnih tehnologij. Pomemben del poslanstva centra bo namenjen tudi usposabljanju strokovnjakov za potrebe zelene preobrazbe. V laboratorijih, namenskih prostorih in pilotnih halah na več kot 1500 kvadratnih metrih je na voljo vrhunska raziskovalna infrastruktura. Za raziskovanja in izobraževanja je namenjenih še več kot 400 kvadratnih metrov pisarniških površin, predavalnice in študentske sobe.

Uradna otvoritev na slovesnosti, ne v prostorih
Včeraj so uradno, s prerezom traku, center svečano odprli na slovesnosti v zagorskem Delavskem domu, ne v objektu v Kisovcu. Na slovesnosti so predstavili poslanstvo, raziskovalne zmogljivosti in razvojne načrte centra, na mednarodnem strokovnem simpoziju predvčerajšnjim pa so pokazali najnovejše trende na področju brezogljičnih tehnologij, razogljičenja ter energetske odpornosti Evrope.
»Center je pomembna nacionalna pridobitev, ki bo Sloveniji pomagala krepiti razvoj naprednih tehnologij za zeleni prehod ter še tesneje povezovati raziskovalno sfero in gospodarstvo. Posebej sem ponosen, da inštitut s tem projektom pomembno širi svoje delovanje izven Ljubljane ter skupaj z lokalnim okoljem soustvarja novo razvojno zgodbo Zasavja. Verjamem, da bo center postal prostor sodelovanja, kjer se bodo srečevali vrhunska znanost, industrija in mladi talenti ter skupaj ustvarjali rešitve za prihodnost Slovenije in Evrope,« je poudaril direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.
»Center je nastal z namenom, da se znanje v raziskovalnih laboratorijih hitreje in učinkoviteje prenese v industrijo. To je model, ki je preizkušen v tehnološko bolj razvitih državah. Hkrati bomo podjetjem omogočili, da svoje razvojne ideje preizkusijo na relevantni tehnološki ravni, ne da bi morali iskati takšne zmogljivosti v tujini. Ponosni smo, da smo v Kisovcu vzpostavili center, kakršnega v radiju 500 kilometrov ni, zato verjamemo, da bo postal pomembno razvojno stičišče tako za Slovenijo kot širši evropski prostor,« je ob odprtju poudaril vodja centra prof. dr. Robert Dominko.

Čestitke tudi iz Evrope
V nagovoru, ki je bil prebran na slovesnosti, je komisarka Evropske komisije za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva poudarila, da center predstavlja pomemben mejnik na poti Evrope do podnebne nevtralnosti ter konkreten primer, kako evropske ambicije na področju razogljičenja postajajo razvojne priložnosti za regije, industrijo in ljudi. »Ta center je mnogo več kot le nova infrastruktura in tehnologija. Uteleša vizijo prihodnosti. Slovenija ima zgledno vlogo pri utiranju poti zelenim tehnologijam, saj s pionirskimi pobudami dokazuje potencial zelene preobrazbe v Evropski uniji,« je poudarila.
Pomen za evropski prostor je poudarila tudi Sofia Alves, direktorica Direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko. »Evropska komisija pozdravlja odprtje Centra DUBT v Zasavju, ki ga podpira Sklad za pravični prehod. Center bo regiji prinesel nove priložnosti s spodbujanjem inovacij ter razvojem baterijskih in vodikovih tehnologij. Prav tako bo prispeval k krepitvi znanj in veščin, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter gradnji bolj odpornega in v prihodnost usmerjenega gospodarstva. Ta strateški projekt je jasen primer, kako kohezijska politika podpira regije in skupnosti pri prehodu v podnebno nevtralno prihodnost. Slovenija tako kaže, kako se ambicije spreminjajo v dejanja, Zasavje pa pri tem prevzema vodilno vlogo,« je dejala.
Povezanost z lokalnim okoljem se odraža tudi v kadrovski sestavi centra. Med 22 zaposlenimi jih približno polovica prihaja iz Zasavja, v prihodnjih letih pa načrtujejo širitev ekipe na 50 do 60 sodelavcev.

Foto: ČZ in Center za brezogljične tehnologije