Zagorsko Društvo za preprečevanje osteoporoze je bilo gostitelj letošnjega srečanja tovrstnih slovenskih društev, ki se ga je udeležilo okoli 600 članov in članic iz 18 združenj.
Osteoporoza kot bolezen se v zadnjih letih pojavlja vse bolj pogosto, ob tem pa je njena značilnost tudi, da se pogosto pojavi brez kakšnih posebej opozarjajočih predhodnih znakov. Zato je ena najpomembnejši stvari pri bolezni, ki povzroča krhkost in lomljivost kosti, pravočasno odkrivanje. Osteoporoza po statističnih podatkih prizadene vsako tretjo žensko in vsakega šestega moškega po 50. letu starosti. V Sloveniji letno beležijo 16.000 zlomov zaradi osteoporoze. Glede na to, da bo Slovenija v naslednjih letih postala ena najstarejših držav v Evropi po starostnih skupinah prebivalcev, bodo te številko kmalu bistveno višje.

Društva za preprečevanje osteoporoze so poleg obolelim za to boleznijo namenjena vsem, ki želijo zdravo in kvalitetno življenje. Kot prostovoljna in nepridobitna združenja povezujejo z namenom preprečevanja in čim prejšnjega odkrivanja obolelosti. Medse vabijo nove člane, saj se tudi na ta način širi osveščanje ter preventivo, kar je izredno pomembno ne glede na spol ali starostno skupino. V zagorsko društvo je vključenih 120 članov. Društvo organizira zdravstvena predavanja, terapevtsko gimnastiko, kopalne izlete, pohode, vsakoletno šolo osteoporoze v Dolenjskih Toplicah, morske počitnice in druge aktivnosti.
Rdeča nit srečanja v Zagorju je bilo vodilo, da je potrebno in pomembno ostati fizično aktiven. V ta namen so izkoristili priložnost in tudi na prireditvi izvedli nekaj osnovnih, a zelo koristnih preventivnih vaj. Vaje so praktične in koristne, izvajati jih je moč tako rekoč povsod. Med izvajalci vaj je bil tudi zagorski župan Matjaž Švagan, ki je bil sicer tudi častni pokrovitelj srečanja.

Foto: ČZ

V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila že tradicionalna prireditev »Izbor kmetice leta 2023«, ki jo je organizirala Zveza kmetic Slovenije.
Letos je bilo v izboru šest nominirank, naziv kmetice leta pa je prejela Marija Rožman iz Terbegovcev, ki jo je predlagalo Društvo podeželskih žena sveti Jurij ob Ščavnici.
Župan Matjaž Švagan je pred prireditvijo že tradicionalno pripravil sprejem, ki so se ga udeležili tudi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, županja Črne na Koroškem Romana Lesjak in podžupana Občine Zagorje ob Savi Janez Vovk in Mitja Adamlje.

Kmečkim ženam je predstavil zagorsko dolino in izrazil spoštovanje do vseh, ki tudi v teh težkih časih za kmetijstvo še vedno vztrajajo na svojih kmetijah, med njimi je še posebej izpostavil spoštovanje do žensk, ki na svojih kmetijah trdo delajo in se odrekajo mnogim stvarem.
Kmetice so tudi tokrat izpostavile skrb, ker se vse manj mladih odloča, da nadaljujejo družinsko tradicijo in se raje odselijo s podeželja. Tudi to je eden od razlogov, da vse več kmetov vsako leto opušča dejavnosti in tako kmetije propadajo, sploh tam, kjer se mladi ne odločijo za nadaljevanje družinske dejavnosti, starejši pa dela ne zmorejo več opravljati.

Foto: Občina Zagorje

V občini Zagorje ob Savi so včeraj v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje in Občine Zagorje ob Savi potekale spominske slovesnosti pred 1. novembrom. Dopoldne so slovesnosti pripravili v Orehovici in na Mlinšah, popoldne pa sta bili že tradicionalni slovesnosti na Lokah in na zagorskem pokopališču.
Za kulturni program so v Orehovici poskrbeli učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake, na Mlinšah pa učenci Podružnične šole Ivana Kavčiča Izlake.
Pri spomenikih umrlim v času narodnoosvobodilnega boja sta župan Matjaž Švagan in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Iztok Ule položila cvetje in prižgala sveče, prav tako so se jim s cvetjem in svečami poklonili predstavniki Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Zasavje, Policijskega veteranskega društva Sever Zasavje in Občinskega združenja slovenskih častnikov Zagorje.

Na slovesnosti na Lokah je pri spomeniku 106 žrtvam, ki so padli za svobodo v narodnoosvobodilnem boju, zbrane nagovoril častni predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje Miloš Prosenc
V kulturnem delu so že tradicionalno nastopili pevci Rudarskega pevskega zbora Loški glas, Pihalni orkester Svea Zagorje in učenci Osnovne šole Toneta Okrogarja.
Na pokopališču v Zagorju, pri spomeniku talcem, je zbrane nagovoril župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan. Žalostinke je tudi na pokopališču zaigral Pihalni orkester Svea Zagorje, pevci Rudarskega pevskega zbora Loški glas so zapeli nekaj pesmi, z recitacijo pa sta nastopila učenka in učenec OŠ Toneta Okrogarja. 
Župan Matjaž Švagan, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Rudi Medved ter predstavniki veteranskih organizacij so ob koncu slovesnosti obiskali še grob dr. Janeza Drnovška, se poklonili spominu nanj in prižgali sveče.

Foto: Občina Zagorje

V trgovinah trgovskega centa Lidl v Sloveniji do konca oktobra tudi letos poteka akcija Koraki za tačke: Zbiralne košare za živali. Gre za akcijo, v kateri z zbrano hrano pomagajo zavetiščem in društvom, ki rešujejo zapuščene živali. Darovalci lahko v Lidlu kupljeno hrano darujejo v zbiralnih košarah, ki so postavljene ob blagajnah.
Akcija sicer poteka že nekaj let. V oziroma za Zasavje se hrana zbira v Lidlu v Trbovljah in v Litiji in sicer za društvi proti mučenju živali Trbovlje in Hrastnik. Lidl in obe društvi vabita kupce k sodelovanju v akciji in pomoči za zapuščene živali. Ker gre za društvi, v katerih delujejo neplačani prostovoljci, bodo veseli vsake pomoči. Dobrodošla so vsaka konzerva in briketi.
Ljubitelji živali lahko društvoma pomagajo vse leto, ne le v omenjeni zbiralni akciji. Na društvih v Trbovljah in v Hrastniku rešujejo in pomagajo reševati primere zapuščenih živali, prijave o mučenju živali, problematiko zapuščenih prostoživečih mačk in podobno. Ker so, kot omenjeno, prostovoljci, ki delo opravljajo brezplačno, je dobrodošla vsaka pomoč.

Za vse informacije so na Društvu proti mučenju živali Trbovlje dosegljivi na telefonski številki 070 288 168 (vsak delovni dan in nepraznično soboto med 12 in 14 ter 18 in 20 uro) ali na email naslovu dpmz.trbovlje@gmail.com Na Društvu proti mučenju živali Hrastnik pa na telefonski številki 070 151 040 ali na email naslovu simon.habrun90@gmail.com

Foto: ČZ

Komunala Zagorje je lansko leto na svoje objekte postavila prvo sončno elektrarno. Ta je na objektu delavnic, ki se nahaja za upravno zgradbo podjetja. Fotovoltaična elektrarna, nazivne moči 34,4 kW, z vgrajenimi sončnimi paneli skupne moči 44,69 kW, je električno energijo začela proizvajati z novim letom.

Letos Komunala nadaljuje z naložbo. Postavili so elektrarni še na kotlarni in na centralni čistilni napravi. Skupna moč vseh treh elektrarn znaša 123,16 vršnih kilovatov (kWp), skupna vrednost celotne naložbe pa je 167.201,69 evra. V celoti jo financira podjetje iz lastnih sredstev.
S proizvedeno energijo bo podjetje vplivalo na nižjo ceno vse višjega stroška za električno energijo, ki se na koncu odraža tudi v ceni storitev.  

Foto: Komunala Zagorje in ČZ

Danes so na lokaciji nad Pilonom v Trbovljah začeli z rušenjem in odstranjevanjem objektov. Gre za garaže, ki so jih imetniki imeli v najemu ali v posesti in ki so že dalj časa srž spora s sedanjim lastnikom zemljišča. Zadeva se je reševala tudi na sodišču, vendar je stanje bilo že dalj časa enako. Garaže so opuščene, nekatere so zaklenjene, a prazne, druge v podirajočem se stanju, nekaj jih je tudi manjkalo. Lastnik zemljišča je v letošnjem letu na obeh dovozih na parcelo nasul dva velika kupa peska in postavil betonski ograji, zaradi česar sta dostop do garaž in njihova uporaba onemogočena. Zemljišče je sicer opuščeno, zanemarjeno, umazano, polno navlake in različnih odpadkov.
Kakšna dela potekajo na zemljišču, zakaj, kaj se načrtuje in drugo bomo preverili pri lastniku zemljišča in imetnikih garaž in o tem dodatno poročali.

Foto: ČZ in Ečo Marin

Letošnje leto je za Društvo prijateljev mladine Trbovlje posebno. Praznujejo 70 let obstoja in delovanja društva, prav ob visokem jubileju pa se podajajo tudi stopnico višje, v prve mednarodne projekte. Trenutno v njihovi organizaciji poteka 10-dnevni mednarodni trening ErasmusPlus na temo Just Listen, namenjen mladinskim delavcem. Sodeluje 10 držav in 25 prostovoljcev iz vrst mladinskih delavcev. Mladinski voditelji, koordinatorji projektov, aktivisti, pedagoški delavci, prostovoljci in drugi. »Skupaj se pod vodstvom Anne Ksiazek in Andrea Pucci usposabljamo o uporabi koncepta celostnega poslušanja na vseh ravneh: poslušati sebe, prisluhniti in slišati druge, slišati in prepoznati potrebe skupnosti, povezati z naravo. Vsa znanja, ki nam bodo omogočala, da delo mladinskega delavce vnaprej opravljamo se boljše,« pravi sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek. 

Udeleženci so spoznali tudi lokalne ustvarjalce sprememb Špelo Režun iz VDC Zasavje, Mašo Mikkel Jazbec oziroma Robotko Lili iz Katapult Robotike in Rado Drnovšek Aspira iz Zavod za razvoj posameznika in družbe, Zavod Peglezn in Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. 
Zanimivi so tudi vtisi mednarodnih delavcev, ki sodelujejo v projektu. »Trbovlje so majhno mesto, s prebivalci, ki imajo velike vizije in sanje. Ljudje, ki smo jih danes obiskali, ta svet in Trbovlje delajo boljše. Aktivni so na področju robotike in tehnologije na splošno, v ErasmusPlus in v drugih projektih. Trbovlje kot mesto zares dela napredek in veseli me, da sodelujem pri tem tudi sama,« pravi ena od sodelujočih mladinskih delavk iz tujine.

Foto: DPM TRBOVLJE

V ZD Trbovlje tudi ta teden za vso odraslo populacijo poteka cepljenje proti sezonski gripi, covidu – 19 (cepivo Pfizer, BioNTech Comirnaty Omicron XBB. 1.5.) ali obojemu hkrati.

Cepljenja bodo izvajali:
– torek, 17.10. 2023 od 8:00 – 12:00 in od 14:00 -18:00 (za vse paciente v prostorih ambulante družinske medicine 3)
– četrtek, 19.10. 2023 od 8:00 – 12:00 in od 14:00 -18:00 (za vse paciente v prostorih ambulante družinske medicine Štendler)

Cepljenje je brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Predhodno naročanje ni potrebno. Cepljenje se še posebej priporoča kroničnim bolnikom, osebam starim nad 65 let in vsem, ki se želijo zaščititi.
Za otroke cepljenje poteka v otroško šolskem dispanzerju po predhodnem dogovoru.

Foto: ČZ

Gasilci iz PGD Trbovlje – mesto, PGD Hrastnik, PGD Zagorje in PGD Prapretno so v Retju imeli skupno vajo. Na pobudo največjega slovenskega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji HSE so organizirali gasilsko vajo na lokaciji sončne elektrarne Prapretno, s katero so prikazali, kako se bi odzvali v primeru resničnega požara. Na lokaciji, kjer je HSE v lanskem letu postavila največjo sončno elektrarno v Sloveniji, je gasilska vaja potekala prvič, načrtujejo pa jih tudi v prihodnje.
»Pripravili smo elaborat, da zagori nekje na prvi in drugi vrsti, ki sta najbližje gozdu. Namen današnje vaje je da se vsi seznanijo kje so vsi dostopi, kje je rezervoar požarne vode, kako je možno dostopati do same elektrarne, kako jo izklopiti, način obveščanja in drugo. V HSE imamo tudi sami stalno dežurstvo, med dežurnimi sta tudi dva poklicna gasilca. Z vajo sem sam zadovoljen, dodatno pa bodo svoje povedale tudi analize,« pravi direktor HSE Ervin Renko.

Vodja vaje v Prapretnem je bil poveljnik PGD Prapretno Matjaž Skaza. »Namen današnje vaje je bil nek test, prikaz usposobljenosti enot celotne regije kako ukrepati v primeru požara na sončni elektrarni Prapretno. Vaja je bila dobro zastavljena, za mano je bila dobra ekipa, ocenjujem jo za zelo uspešno. Je pa res, da v realnem času vse traja malo dlje, predvsem prihod težjih in večjih vozil. Najpomembneje je, da smo pokazali, da smo usposobljeni in da smo kos v takšnih situacijah,« strne.
Na vaji, ki so si jo ogledali tudi zainteresirani občani, je sodelovalo večje število gasilcev in različna gasilska vozila. Na sodelujočih gasilskih društvih in tudi v družbi HSE bodo po koncu vaje opravili še temeljito analizo in oceno, predlagali in uvedli pa tudi še dodatne predloge, morebitne izboljšave in drugo.

Foto: ČZ in arhiv PGD Trbovlje mesto

V trboveljsko Splošno bolnišnico je po nekaj letih spet pripeljal krvodajalski avtobus iz Velenja. Po šestih natančneje, toliko je minilo od njihovega zadnjega obiska. Trideset krvodajalcev iz velenjskega Premogovnika je tokrat zavihalo rokave v akciji, ki poteka že dolgih 48 let. Velenjski rudarji so bili med prvimi, ki so se pred skoraj pol stoletja odzvali akcijam za darovanje krvi. Leta 1975 je bil formiran zbor delegatov Osnovne organizacije Rdečega križa REK Velenje, s čemer je REK Velenje postal prva delovna organizacija v Sloveniji in tudi v tedanji Jugoslaviji, ki je formirala svojo Osnovno organizacijo Rdečega križa. Na ta način je proslavila tudi 100. obletnico Rudnika lignita Velenje in RK Jugoslavije. V takratnem podjetju REK Velenje je bilo 9000 zaposlenih in kri jih je darovalo več kot 3000, kar je bilo rekordno število v takratni celotni Jugoslaviji. Od leta 1980 dalje je bila zelo močna tudi povezava med krvodajalci s hrvaškim Splitom, s katerim so sodelovali na tradicionalnih krvodajalskih srečanjih.

Rekordni številki 108 in 116
V Trbovljah sta kri darovala tudi dva njihova krvodajalska veterana. Tomislav Verstovšek je doslej kri daroval že 108 krat, Zvonko Jeraj pa 116 krat. »Začel sem že v srednji šoli. Gre za humano in potrebno stvar. Sam bi želel več mladih, ki bi se pridružili, kot jih je trenutno,« pravi Tomislav Verstovšek. »Tudi sam sem začel že v srednji šoli in nadaljeval v brigadi ter vojski in vse do danes,« pa pove Zvonko Jeraj.
Velenjski krvodajalci so že ves čas v slovenskem vrhu po krvodajalski solidarnosti. Z avtobusom po Sloveniji člani aktiva darujejo kri po transfuzijskih bolnicah in pomagajo reševati življenja s tistim, česar se je oprijelo ime rdeče zlato. Akcija je tradicionalna, izpuščena je bila le leta 2020 zaradi korone. Od 2100 zaposlenih v velenjskem premogovništvu je trenutno 574 krvodajalcev. Krvodajalka je tudi predsednica aktiva RK Skupine Premogovnik Velenje Damjana Kričej, kri je darovala doslej 73 krat.

Rudarska tradicija
V skoraj pol stoletja dolgi akciji so se seveda zamenjale generacije, ekipni solidarnostni duh pa živi naprej tudi v novih. »Včasih smo dajali kri 4 krat letno, sedaj 3 krat. Darovalec si lahko do 65. leta. Po starosti pred 65. letom ni omejitve števila odvzemov, potrebno je le zdravje. Pogoj je tudi minimalno 18 let starost in vsaj 50 kg telesne teže. Moški lahko kri dajejo na 3 mesece, ženske pa na 4,« pravi Kričejeva.
Njihove krvodajalske akcije so obenem tudi ekskurzije in tematski izleti. Tradicija je namreč tudi, da si po odvzemu krvi v kraju, kjer so, vedno ogledajo tudi kakšno posebnost in znamenitost. »Ne, domov pa nikoli ne gremo naravnost,« se pošali Kričejeva, katere besede v ozadju potrdijo smeje tudi krvodajalci. V Trbovljah so se tako nazaj grede domov ustavili pri najvišjem evropskem dimniku.

Foto: ČZ in arhiv RK REK Velenje