Zagorska gospodinjstva bodo v teh dneh v nabiralnike prejela brezplačno zloženko s programom prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Tudi tokrat so številni organizatorji pripravili več kot 70 prireditev za vse okuse, prve prireditve pa se bodo začele že prihodnji teden.
Osrednja slovesnost bo letos 3. avgusta, na njej bodo podelili najvišja občinska priznanja. Naziv častnega občana bo letos dobil slikar Nikolaj Beer, podelili pa bodo še štiri zlate plakete. Letošnji dobitniki so Marjeta Hribar, Nogometni klub Zagorje, Jernej Kovačič in Sandi Grčar.
Že nekaj časa pa so znani tudi izvajalci na največjih dogodkih – Noči pred nočjo in na Zagorski noči. Pri slednji je sicer prišlo do spremembe – kljub dogovoru, da 5. Avgusta nastopi Crvena jabuka, je skupina svoj nastop odpovedala. Namesto nje bo tako koncertiral Jan Plestenjak, isti večer pa bodo zbrane na osrednjem prizorišču zabavali še Uroš Ržišnik z bandom, Hard Division in Nina Pušlar. Na prizorišču pri tržnici bodo za zabavo skrbeli člani ansamblov Za ka pa ne in Calypso. Na Noči pred nočjo, 4. avgusta, pa bodo obiskovalce zabavali: domača skupina Revolve, Big band Zagorje z Matevžem Šaleharjem – Hamom in Petar Grašo.

Foto: ČZ

Društvo RMED Srečno Zagorje je letošnji dan rudarjev praznovalo skupaj s svojim desetim rojstnim dnevom. Društvo je eno tistih v Zasavju, ki ohranja spomin na rudarsko panogo, ki je močno zaznamovala zasavske doline. Predsednik društva Franci Brinovec je pozdravil stanovske kolege, četo uniformiranih rudarjev, člane društva RMED, predstavnike sorodnih društev, Zagorjane in vse, ki so s svojo prisotnostjo izrazili spoštovanje do rudarske dediščine in med njimi tudi podžupana Mitjo Adamljeta, govornika na prireditvi. Častna gosta sta bila rudar in pesnik Maks Marinčič ter rudarski inženir, izredni profesor in tudi pesnik Emil Eberl. Prisluhnili so njuni poeziji Ogrevanje in Zaton knapovščine v izvedbi recitatork Metke Šum in Maje Malovrh Repovž.

Slavnostni govornik je bil Borut Flisek, prvi predsednik društva. Dan rudarjev je sicer obeleženje spomina na tri dnevno gladovno stavko, ki so jo začeli rudarji v jami Kotredež in se je hitro razširila na vse jame po Sloveniji ter tudi v druge gospodarske panoge. Takrat je v jamah ostalo 2500 rudarjev, pridružili so se jim tudi delavci na dnevnem kopu in v rudniških delavnicah. Delali so le tisti, ki so skrbeli za rudniške naprave, brez katerih bi bilo lahko ogroženo življenje rudarjev. Že naslednji dan so bile zaprte vse trgovine in gostilne, saj so nemogoči delovni in življenjski pogoji, ki so se iz dneva v dan še slabšali, pestili prav vse delavce. V tej gladovni stavki so rudarji vztrajali v jami tri dni brez vsakršne jedi in okrepčila razen vode.

Ohranjajo tradicionalne knapovske običaje
V društvu ohranjajo tudi tradicionalni stanovski skok čez kožo. Ta izvira iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih sprejemali novince. V preteklosti se je mlad rudar pokazal v svoji spretnosti in pogumu, ko je preskočil odprtino jaška. Z leti je skok čez kožo zamenjal skok čez jašek. Koža je poseben kos usnja, ki so ga imeli rudarji opasanega z jermenom in jim je služil pri spuščanju po drčah v jamske prostore in jih je tudi varoval pred vlago. Ker so danes jame v Zasavju že vse zaprte in ni več mladih rudarjev, so med častne skakalce povabili tiste, ki so vsak na svoj način prispevali košček v mozaik slovenske in zasavske knapovščine. Letos so tako v častni rudarski stan na 9. častnem skoku čez kožo skočili Emil Eberl, Aljaša Urbanija, Sonja Meterc in Miran Kokole.

Foto: RMED

V Zagorju so po zaključku ulične razstave o življenju in delu dr. Janeza Drnovška postavili novo. Tokrat je tematika razstave na prostem ob glavni cesti med krožiščem in Sparom slikarska kolonija Izlake – Zagorje, ki je v slovenskem prostoru sicer postala ne le tradicionalna, ampak na svoj način tudi že legendarna.
Razstava časovno sovpada z letošnjo slikarsko kolonijo, ki beleži zavidljiv rojstni dan. Tokratna je namreč že šestdeseta. Razstava prikazuje zgodovino kolonije, ki se je začela leta 1963, ko je nekaj slovenskih likovnih razumnikov sklenilo, da bodo po južnem in vzhodnem vzoru tudi v Sloveniji ustanovili večdnevno slikarsko druženje.

Najstarejša v srednji Evropi
Zagorska slikarska kolonija je sicer danes najstarejša tovrstna v srednji Evropi. Že takoj na začetku delovanja so bili postavljeni dokaj visoki standardi v zvezi z izborom umetnikov, ki so bili vabljeni k sodelovanju, kar velja še danes. Zato ne preseneča podatek, da je bilo od leta 1964 do danes med slovenskimi udeleženci kolonije kar 32 takšnih, ki so bili nagrajeni z najvišjo kulturno slovensko nagrado, Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovega sklada na področju likovne umetnosti. Vsebina razstave so foto reprodukcije del Prešernovih nagrajencev. Na ogled je 18 del, ki so vsa razstavljena na ogled tudi v galeriji Weinbergerjevi hiši, kjer ima sicer sedež in atelje tudi kolonija. Med drugim so na ogled avtorji, kot so Zvest Apollonio, Mirsad Begić, France Slana in drugi.
Postavljeni panoji so rezultat selekcije izmed skoraj 1000 enot velike zbirke kolonije. Vsi doslej nagrajeni slikarji na razstavi niso prisotni, zaradi števila panojev in velikosti prostora to žal ni mogoče. Ključ izbire in odločitve katera dela bodo prikazana na panojih sta naključna, sledili so predvsem kronološki starosti iz obdobja od leta 1964 do 1970. Razstavljenih je 5 udeležencev iz Slovenije in 6 iz tujine oziroma iz Italije, Izraela, Bostne in Hercegovine ter s Kitajske.

Doslej so na kolonijah v Zagorju sicer gostili 32 slikarjev nagrajencev oziroma skupno 290 slikarjev oziroma 515 udeležencev. 103 so prišli iz tujine, 187 iz Slovenije. Iz tujine je bilo največ udeležencev iz Italije (36), Nizozemske (28), Srbije (27), sledijo Nemčija, Makedonija, Poljska, Hrvaška, Avstrija, Španija, Japonska, Švedska, po en gost je bil iz Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Indije, Madžarske in Švice.

Foto: Občina Zagorje

V Trbovljah so uredili improvizirano makadamsko parkirišče nasproti tržnice. Po rušitvi nekdanje Klenovškove hiše je tu prazna površina, ki se uporablja za parkiranje. Voznike je improvizirano parkirišče razveselilo. Že med tednom, še posebej pa ob tržnih dneh ob sredah in sobotah je v okolici tržnice in Delavskega doma težko, pogosto tudi nemogoče parkirati. Po začetni uporabi pa so se kmalu začele kazati stvari, ki so bile za voznike moteče. Na parceli je bilo nekaj večjih lukenj, del tal razpokanih, ob deževju pa tudi luže.

Občina Trbovlje v času rušenja Klenovškove hiše še ni imela natančnega in dokončnega načrta, kaj bo v bodoče z omenjeno lokacijo, se je pa že takrat razmišljalo tudi o parkirišču. Načrtujejo, da bo območje še naprej namenjeno javnemu parkiranju, dolgoročno pa širšo obnovo okolice Delavskega doma Trbovlje in v sklopu te tudi ureditev omenjenega parkirišča. V vmesnem času pa bodo poskrbeli za redno vzdrževanje območja.
Sedaj je parkirišče zaenkrat urejeno. Talne luknje so zasute in posute s peskom, dodatni pesek je sicer nasut po vsem parkingu, tudi luž ob zadnjem deževju ni bilo več opaziti.

Foto: ČZ

V sklop zemljišč za sanacijo nadzemnih rudniških površin v Trbovljah sodi tudi predel na območju nekdanjega bajerja v naselju Ribnik. Ta je bil že pred več leti zasut in preurejen v suhi zadrževalnik meteornih voda ter travnato površino. Prazno makadamsko površino ob mestu nekdanjega bajerja, ki je služila parkiranju avtomobilov in kot občasna deponija gradbenega materiala za potrebe gradbišča nad bivšim bajerjem, so zdaj preuredili.
Občina Trbovlje, ki je lastnica zemljišča, je na lokaciji načrtovala običajno parkirišče, sedaj pa je parkirišče tudi za avtodome. Dela so se izvajala v sklopu urejanja površine nad Savskim in 3. poljem jame Trbovlje v skladu s Programom zapiranja in so bila financirana s strani RTH. Ureditvena dela parkinga za avtodome so financirana skupaj z ostalimi deli na tem področju, ki zajemajo izdelavo platoja zgoraj, ureditev dostopnih poti in odvodnjevanja. Končna višina stroškov urejanja in sanacije celotnega območja v skladu s Programom zapiranja 2022-2023 znaša 1,5 milijonov evrov, od tega odpade na omenjeno parkirišče dobrih 70.000.

Nad parkiriščem za avtodome so sicer utrdili brežino in uredili dobra 2 kilometra peščenih poti, ki so obenem tudi dostopne poti za vzdrževanje odvodnjevalnih sistemov. Na zemljišču, kjer je parking, so odstranili tudi del drevja, brežina pa je ojačana s kamenjem.
Parkirišče je sedaj asfaltirano, s talnimi označbami so zarisane tudi črte parkirnih mest. Za osebne avtomobile je dvajset parkirnih mest, eno za invalide in dve za avtodome.

Foto: ČZ

Simbioza s prvo slovensko potujočo učilnico Simbioza Mobiln@ že tretje leto zaporedoma pripravlja brezplačno digitalno opismenjevanje starejših po Sloveniji. Prvič so obiskali Hrastnik, kjer so izvedli delavnico v Domu starejših. Starejšim želijo čim bolj približati moderne aparate, predvsem pametne telefone in računalniške tablice. Kot opažajo tako v Domu v Hrastniku kot tudi predavatelji delavnic, med starejšimi ni ravno malo takih, ki imajo pametne telefone, a jih razen za telefoniranje pravzaprav ne uporabljajo za nič drugega. S poučevanjem na delavnicah jim zato želijo pokazati možnosti, ki jih ponujajo omenjene naprave. V 15 dneh od pričetka tretje sezone se je uspešno digitalno usposobilo več kot 250 starejših iz 15 krajev po Sloveniji. V naslednjih petih mesecih načrtujejo obiske več kot 100 ruralnih krajev in v usposabljanja vključiti več kot 1600 starejših. Usposabljanja se izvajajo ob finančni podpori Ministrstva za digitalno preobrazbo v okviru projekta Mobilni heroji 2.
Projekt prispeva k zmanjšanju izobraževalne vrzeli na področju IKT med mestnimi in podeželskimi območji, hkrati pa zmanjšuje razkorak med starejšim prebivalstvom v Sloveniji in hitrim napredkom tehnologije. Za svoje prizadevanje k bolj vključujoči družbi so v Simbiozi kot edini v Sloveniji prejeli veliko priznanje, saj so med 330 prijavljenimi projekti postali eni izmed petih finalistov na letošnjih Evropskih nagradah za digitalne veščine v kategoriji Vključenost v digitalni svet.

Doslej preko 730 ur delavnic
»V okviru digitalnega usposabljanja s Simbioza Mobiln@ smo od leta 2021 izobrazili že 3200 starejših oseb ter izvedli več kot 730 ur delavnic. Zavedamo se, da številke same po sebi ne pomenijo veliko, če ne razumemo, kako pomemben je ta mejnik v naših prizadevanjih za digitalno vključenost vseh starejših. Zato smo še bolj zagnani in odločeni, da dosežemo kar največ lokacij po vsej Sloveniji. Veseli me, da je Ministrstvo za digitalno preobrazbo prepoznalo pomembnost projekta in velika zahvala ostalim podpornikom, ki verjamejo v našo vizijo. Skupaj smo naredili pomemben korak naprej in skupaj bomo gradili bolj povezano in vključujočo družbo za vse generacije,« pravi direktorica Simbioze Ana Pleško.
V projektu sodeluje tudi Micro Team. »V obdobju epidemije korone se je po eni strani potrdil pomen digitalizacije, po drugi strani pa so se jasno razkrile razvojne pomanjkljivosti digitalizacije Slovenije, še posebno pri generaciji 55+. Da je prihodnost lahko obetavnejša, dokazujemo z izvajanjem projekta Mobilni heroji, kjer seznanjamo generacijo 55+ z novimi in enostavnejšimi digitalnimi možnostmi. Z varno in pravilno uporabo pametnih telefonov, računalniških tablic in osebnih računalnikov, udeležencem približamo svet. Rezultati vsake delavnice nas naredijo srečne saj ugotavljamo, da kandidati začetniki izgubijo strah pred digitalnimi aparati, postanejo zvedavi in si želijo odkrivati nove možnosti digitalizacije,« pravi direktor Andrej Jerak. Na delavnici v Hrastniku, ki je potekala na prostem, je bil na voljo za ogled tudi učni kombi.

Ministrica inštruktorica, podžupan profesor
Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je prav tako obiskala delavnico v hrastniškem Domu starejših. »Naravnost navdihujoče je, kadar mlajši lahko učijo starejše. S tem izkažemo tako spoštovanje kot tudi svojevrstno zahvalo, saj plemenitimo znanje in utrjujemo medgeneracijske družbene vezi. Ko posebej za to usposobljeni učitelji pomagajo starejšim uporabljati računalnik in mobilni telefon pri svojih vsakdanjih opravilih in ko starejši vidijo, kako jim te naprave lahko olajšajo življenje, smo vsi bolj zadovoljni, hkrati pa se tako tudi nenehno učimo,« pravi. Ministrica je na delavnici udeležencem pomagala pri raziskovanjih njihovih mobilnih telefonov in računalniških tablic, pri čemer je bil njen pomočnik tudi sin.
Profesor matematike pa je tudi na delavnici postal hrastniški podžupan Nermin Bajramović. Udeležencem je pomagal pri spoznavanju matematičnih funkcij njihovih naprav, pri izračunavanju različnih popustov in podobno. V Hrastniku so sicer večinoma uporabljali tablice, saj je delavnica zaradi velikosti ekranov in tipk, ki so večje kot na telefonih, lažja. Udeleženci so risali, fotografirali, računali in še kaj. Občina Hrastnik sama prav tako zroč v prihodnost podpira tovrstne delavnice in izobraževanja.

Foto: ČZ

Na slovitem gradu Bogenšperk nad Litijo je okroglo obletnico praznovala znamenita Valvasorjeva konjenica. Letos mineva 30 let od ustanovitve društva, ki je nastalo v počastitev 300-letnice rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja. Konjeniki poslanstvo opravljajo na različne načine po vsej Sloveniji. Začetki tradicionalnih pohodov in taborov segajo v čas ustanovitve društva. Prva, na katero so se odpravili, je bila pot, ki jo je Valvasor z gradu Bogenšperk do Cerkniškega jezera jezdil nekaj desetkrat. Pohod konjenice leta 1993 sicer velja za začetek slovenskega konjeniškega druženja in temelj vsem bodočim konjenicam v Sloveniji. Valvasorjeva konjenica je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ljubiteljsko razvija in pospešuje konjeništvo ter promovira Valvasorja. Organizira in sodeluje pri kulturnih in turističnih prireditvah, udeležuje se koncertov, pogrebov, porok, obiskuje in navezuje stike s sorodnimi društvi in ustanovami v Sloveniji in tujini. Izvaja konjeniške pohode po poteh, ki jih je v času svojega življenja prehodil Valvasor ter se udeležuje tudi pohodov, prireditev, turnirjev in tekmovanj drugod.

Samo tabori
Večdnevno popotovanje od tri do sedem dni v obliki pohodov ali taborov konjenica izvaja tradicionalno vsako leto 25. junija. Obiskujejo kraje, kjer je ustvarjal ali o njih pisal Valvasor. Še posebej odmevno je bilo dvanajsto popotovanje do knežjega kamna pri Celovcu, kjer so več kot sedemsto let ustoličevali karantanske kneze. S tem popotovanjem je konjenica obeležila vstop Slovenije v EU. Ker so dolge poti izčrpavajoče za jahače in konje so se odločili, da spremenijo sistem in da začnejo s tabori. Tudi teh imajo vsako leto nekaj.
Konjenica ima kodeks etičnega obnašanja in uporablja razpoznavne znake ter simbole, ki so grb v ščitu z napisom Valvasorjeva konjenica, znak, prapor, himna ter posebna oblačila in oprema. Zanimive so tudi svečane uniforme, ki jih imajo. Za časa Valvasorja niso poznali takih srajc in jim je kustosinja izdelala srajce in jopiče po ideji na osnovi razpoložljivih informacij o preteklosti na Bogenšperku. Na slovesnosti ob 30-letnici društva so prvič javno zapeli tudi pesem, posvečeno Valvasorjevi konjenici, ki velja za njihovo himno, podelili so priznanja in zahvale dolgoletnim članom ter tistim, ki pomagajo društvu. Poleg glasbene skupine so nastopili tudi mladi kitaristi in plesna skupina Bizoni in bizonke. Na prireditvi sta spregovorila tudi župana Litije in Šmartnega pri Litiji.

Vitez za vse
Eden od članov, ki je pri konjenici že od samega začetka, je tudi David Gregorčič iz Trbovelj. Dokler mu ni ponagajalo zdravje, je tudi sam jahal, ves čas je član upravnega odbora, zavihal je rokave za vsako stvar, kjer je bilo potrebno. Izdeloval je tudi pokale in pripomočke za konjeniške igre, ki so jih na društvu prirejali vsako zadnjo avgustovsko nedeljo 15 let na Bogenšperku v drevoredu. Moški in ženske so se posamično in ekipno pomerili v udarjanju vrtečega viteza, metanju zvezde v tarčo, metanju sulice in sekire v tarčo in streljanju z lokom med galopiranjem. Ekipe so štele po 3 člane, najboljših 15 se je na koncu pomerilo še posamezno. Gregorčič je izdelal vrsto pokalov iz starih konjskih podkev v zlati, srebrni in bronasti barvi. Izdeloval je tudi sulice in sekire, s katerimi so tekmovali. Na svečanosti ob okroglem rojstnem dnevu društva je na ogled postavil koledarje, ki so jih izdali vsako leto. V društvu ima sicer naziv viteza.

Foto: ČZ

Po petletnem premoru so se danes zjutraj na najvišji zasavski vrh Kum spet povzpeli kolesarki ljubitelji.
Približno deset kilometrsko progo s 1000 metri višinske razlike je letos premagovalo 63 kolesarjev, ki bodo poskusili podreti tudi trenutni rekord vzpona 34 minut in 43 sekund.
Lokalna cesta Trbovlje – Dobovec – Kum je zaradi vzpona in starta ob 8. uri bila od 8.30 do 11. ure zaprta za ves promet.

Foto: ČZ