Arhiv Značk: Naslovnica

Trboveljski domoznanci pripravili novo spletno stran

Skupina trboveljskih ljubiteljev in ohranjevalcev lokalne zgodovine se je lotila novega spletnega projekta. Na enem mestu so zbrali fotografski arhiv, ki ga premorejo. V sodelovanju s trboveljsko knjižnico je nastala spletna stran, ki bo po načrtih začela delovati v tem mesecu. Na predstavitvi v prostorih knjižnice na zadnjem rednem srečanju skupine so pred premierno pokazali delček zbirke, ki jo sicer še dopolnjujejo in urejajo.
V letih delovanja skupine, katere gonilna sila sta Robert Čop iz Knjižnice Toneta Seliškarja in ljubiteljski zgodovinar ter poznavalec lokalne zgodovine Rok Sterniša, se je nabral velik slikovni arhiv. Ta vsebuje že 14000 fotografij z vseh področij trboveljske preteklosti. Vse fotografije so skenirali in digitalizirali. S tem jih niso končno zbrali le na enem mestu in v računalniški obliki, ampak obenem poskrbeli tudi za njihovo dodatno zaščito pred izgubo in poškodovanjem. Pri urejanju zbirke je sodelovalo tudi društvo Perkmanjdelc in predsednik Toni Lisec.

Slikovna zbirka tudi na dotik
Prenovljeno spletno stran so predstavili v dveh glavnih sklopih in sicer na del s fotografijami iz zgodovine Trbovelj na splošno in del s fotografijami rudniških rovov in jaškov oziroma vhodov vanje. Slednjih so na območju Trbovelj našli in arhivirali kar 56.
»Zbirka bo glede slikovnega gradiva v celoti na voljo ne le na spletni strani knjižnice, ampak tudi na povsem novem računalniškem ekranu v knjižnici. Z dotikom si bo vsakdo lahko ogledal material o vsakem od rovov v trboveljski rudarski zgodovini. Poleg fotografij bodo tudi osnovni statistični in zgodovinski podatki ter opisi,« pravi Robert Čop.

V prihodnje tudi razvrščanje po ulicah
»V sami zbirki smo Trbovlje slikovno tematsko razdelili na posamezne dele, med idejami je tudi, da bi posamezne predele razdelili še podrobneje tudi na ulice in naselja. Plod izvrstnega sodelovanja z RTH je tudi ta, da je rudnik odstopil knjižnici celotno zbirko glasila Srečno. To je glasilo delavcev Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ki je izhajalo v letih 1965 do 2011 in ki ga v celoti hranimo v domoznanski zbirki in je na voljo na ogled v knjižnici,« pa pravi Rok Sterniša.
V prihodnjem letu bodo glasilo Srečno tudi digitalizirali. Pri nastajanju in postavitvi spletne strani knjižnice na sploh gre zasluge pripisati tudi Tomažu Deželaku, ki je gradivo vnašal v računalnik in na spletno stran in Knjižnici.

Foto: ČZ

Trboveljska knjižnica dobila prvo e-knjigo

Digitalno okolje postaja vsakdanjik tudi v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Na novo postavljajo spletno stran, ki bo digitalizirana, izdali pa so tudi svojo prvo e-knjigo.
Spletna stran, ki nastaja s pomočjo založbe Beltrina, naj bi začela delovati konec letošnjega leta. Prilagodili so jo vsem uporabnikom, tudi osebam z različnimi omejitvami. Za stran bodo prejeli tudi certifikat NSIOS, saj je postavljena v skladu z zahtevanimi standardi in dostopna za invalide, starejše, za nevešče računalnika in spleta, uporabnike s šibko internetno povezavo, pripadnike narodnostnih manjšin in tujce, ki ne govorijo slovensko.

V knjižnici sicer spodbujajo k čim več branju. Za najmlajše so tako napisali in oblikovali tudi elektronsko pravljico o knjižni maskoti, knjižnem črvičku Tončku Knjigoljubu. Pravljico sta ustvarili Katra Hribar Frol in Vesna Lenić Kreže, ki je poskrbela za ilustracije. V knjižnici imajo sedaj tako dve svoji maskoti, poleg Tončka Knjigoljuba je tu še knjižnični škrat Bukmandeljc, ki je svojo pravljico dobil že leta 2016. Elektronska knjiga bo na spletni strani knjižnice dostopna predvidoma konec leta, na voljo pa bo tudi kot zvočna pravljica in pravljica v znakovnem jeziku. E-slikanica, ki skupaj z ilustracijami obsega 26 strani, je oblikovana dislektikom ter slabovidnim prijazno.

Foto: Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Trboveljski župan zaokrožil prvo leto županovanja

Zoran Poznič te dni zaokrožuje prvo leto svojega županskega mandata. Kot sicer tradicionalno župansko je ob tej priložnosti na prednovoletno srečanje povabil zasavske medije. Trboveljska Občina je glede srečanja z novinarji letos pohitela, saj so običajno praviloma v decembrskih dneh. Letos pa imajo po besedah župana na Občini vrsto stvari, zato je bilo lažje srečanje pripraviti malce prej.
Kot je navada, je župan ob tej priliki napovedal nekaj bodočih projektov, ozrl pa se je tudi na iztekajoče se leto. V prihodnje se bodo na Občini lotili projektov Mehanike, naselja Njiva, paviljonov na Trgu revolucije, ceste na pokopališče in še nekaterih. Napovedujejo povečanje sredstev za družbene dejavnosti, nadaljevali bodo s participativnim proračunom, poskusili še razširiti projekt Prostofer, pripravljajo lokalni energetski koncept, na Lakonci načrtujejo novo poslovno obrtno cono… in drugo. S prihodnjim letom naj bi zaživela tudi avtobusna proga in povezava s Hrastnikom in sicer na cesti čez hrib.
Kot pomembno je izpostavil tudi rešitev zapleta z deponijo Ceroz na Marnem. Občina Trbovlje kot ena od lastnic deponije se je vrnila v sklop partnerstva, iz katerega je pod prejšnjo županjo izstopila. Aktualni zasavski župani so se dogovorili, da se umaknejo vsi tožbeni zahtevki proti Občini Trbovlje. Župan je izpostavil tudi dobro sodelovanje z občinama Zagorje in Hrastnik tako na regijski ravni kot tudi v skupnih načrtih in nastopih na nivoju države.
Občani bodo v prihodnjih dneh sicer prejeli tudi brošuro z naslovom Trbovlje do zvezd, v kateri so omenjeni poglavitni tekoči in prihodnji projekti in pa koledar prireditev v decembru.

Foto: ČZ

Na DPM lahko naredite tudi domači prašek in milo

Na Društvu prijateljev mladine Trbovlje poleg sicer večinsko z osnovnošolci pripravijo kakšno delavnico tudi za odrasle. Ena takšnih je potekala v torek in sicer izdelovanje domačih pralnih praškov za perilo in mila za osebno nego.
Delavnica je le del siceršnjega zanimivega in širšega projekta, v katerem sodeluje DPM. »Današnja delavnica poteka v okviru tematike samooskrbe v projektu Blooming together community garden. Gre za enoletni projekt, ki smo ga prejeli v okviru evropskih sredstev za Gradimo skupnostni vrt. Namen ideje in projekta samega je učiti občane samooskrbe, ne samo na vrtu ampak tudi širše v zvezi s tem. Kako lahko doma sam, z minimalnimi sredstvi, narediš domači pripomoček«, pravi sekretarka Lavra Izgoršek.
Delavnica te vrste ni prva, ki jo društvo organizira. Gre sicer za manjše delavnice, z manj udeleženci. »Pri manjšem številu udeležencev je veliko lažje, da vsak sam tudi kaj naredi, ker se mu lahko izvajalec delavnice bolj posveti. Na društvu opažamo, da zanimanje za takšne izdelke pri ljudeh je, žal pa po dosedanjih izkušnjah kaže, da pa je veliko manj zanimanja za izdelovanje. Veliko lažje in bolj praktično je kupiti v trgovini, ker veliko ljudi nima danes niti časa, niti volje za samo izdelovanje. Poleg tega se nikakor ne moreš vsega naučiti že prvič in takoj, ampak je treba vaje in več delavnic,« pravi dolgoletna prostovoljka za aktivnosti na vrtu in ostale društvene aktivnosti Vera Gomez Repovž, ki je prikazala primera domače izdelave pralnega praška za perilo in mila za osebno nego.

Prašek preprostejši
Izdelava domačega praška je lažja kot za milo. Pri izdelavi slednjega je potrebnih že več postopkov, zahtevnejših stvari, več dela, časa, potrebščin in podobno. S takšnim doma izdelanim praškom Repovževa pere vse perilo, razen svile ali volne. V prašek doda tudi kis in soda bikarbono, tako da mehčalci niso potrebni. Obenem se očisti tudi pralni stroj, odstranjuje vodni kamen in podobno. Praktične lastnosti pa ima tudi milo za osebno nego. Pri takšnem milu izdelovalec ve, katera olja so v njem, ni nobenih konzervansov in kemijskih stvari, ampak samo naravne.

Foto: ČZ

Na Okrogarju v teku aktivnosti ob 120-letnici

Osnovna šola Toneta Okrogarja letos kot najstarejša šola v občini Zagorje praznuje 120-letnico delovanja. V poklon častitljivemu jubileju bodo pripravili vrsto dogodkov.
Že danes in jutri bodo za vse, ki jih želijo obiskati, med 16. in 18. uro odprli vrata matične šole. Obiskovalce čaka sedem postojank, ki bodo postavljene v šoli. V učilnici, ki so jo poimenovali FOTONOSTALGIJA, si bodo obiskovalci lahko ogledali stare medgeneracijske slike in poiskali na njih znane obraze, tudi sebe. V novi TELOVADNICI bodo gibali, saj bo postavljen poligon. V naravoslovni učilnici bo potekala EKSPERIMENTALNA DELAVNICA, v kateri se bodo lahko preizkusili v raziskovanju. V učilnici prihodnosti bo postavljena SOBA S PROJEKTI, v kateri bodo predstavljeni glavni projekti, v katere je šola vključena (Unesco, Zdrava šola, Eko šola, Kulturna šola). Na TRŽNICI ZNANJA si bodo obiskovalci lahko ogledali dve glavni področji, v kateri je šola že nekaj let vključena in ju izvaja ter razvija (RAP – razširjeni program in FS – formativno spremljanje znanja). Postavljena bo tudi klasična RAZSTAVA starih slik. Zadnja od postojank pa bo DVORANA USPEŠNIH, kjer bodo najboljše med najboljšimi, ki so se odzvali javnemu povabilu, izstrelili med zvezde in jih izpostavili širši javnosti.
Obiskovalci bodo na vsaki postojanki pridobili eno črko, ob ogledu vseh sedmih postojank pa bodo morali sestaviti geslo. S pravilnim geslom si bodo prislužili simbolično nagrado, ki jim jo bo izročil TONE OKROGAR (igral ga bo učenec devetega razreda Jože Ocepek), ob koncu pa jim bodo postregli še z jedmi, ki so bile včasih na jedilniku šole.
V sklopu prazničnih dogodkov je izšla jubilejna praznična številka šolskega časopisa Naši koraki, ta teden pa bodo med nakupovalnim središčem Spar in krožiščem v Zagorju postavili tudi ulično razstavo, na kateri bodo zbrane fotografije iz zgodovine topliške šole. Na njih bodo prikazani nekateri ključni dogodki, povezani s šolo.
Osrednja prireditev ob jubileju pa bo v četrtek, 23. novembra, ob 18. uri v Kulturnem  centru Delavski dom Zagorje.

Foto: Občina Zagorje

Na ZLU uspešni tečaji za tujce

V zadnjih letih prihaja tudi v Zasavje vse več tujih državljanov. Na tem področju je aktivna tudi Zasavska ljudska univerza. Z različnimi tečaji sodeluje pri premagovanju jezikovnih, kulturnih in socialnih ovir. Eden izmed tečajev je Začetna integracija priseljencev. Gre za javno veljavni program, ki je brezplačen za tujce iz tretjih držav.  Od začetka jeseni potekajo 4 skupine in sicer dve v Zagorju in dve v Trbovljah.
»Udeleženci so zadovoljni s programom, saj pridobivajo ključne jezikovne veščine, razširjajo socialno mrežo in se bolje vključujejo v lokalno okolje. Povratne informacije so zelo pozitivne, kar je  njihova motivacija  in spodbuda za naprej. Strinjajo se, da je tečaj uporaben in koristen ter jim pomaga pri vključevanju v slovensko družbo in jim olajša vsakdanje življenje,« pravijo na ZLU.
V lanskem letu so izpeljali 12 tečajev slovenščine, vključili 132 priseljencev in opravili 570 ur pouka. Za opravljanje izpitov se je zanimalo preko 60 kandidatov. »Spomladi pa začnemo z novimi skupinami. Ker se mesta vedno hitro zapolnijo, zainteresirane vabimo, da si že zdaj zagotovijo informacije o tečaju in prosto mesto ter se dogovorijo za pogovor s svetovalkami v svetovalnem  središču Zasavje. Kontaktni številki sta 030 366 778 ali 030 366 777,« še dodajajo.

Foto: ZLU

Tudi letos v šolah tradicionalni slovenski zajtrk

Vsak tretji novembrski petek v slovenskih osnovnih šolah poteka dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Že trinajstič so tako učenci nižjih razredov zajtrkovali kruh z maslom, medom, jabolkom ter skodelico mleka.
V prvih treh razredih imajo na ta dan tudi različne tematske dejavnosti. Spoznavajo pomen takšnega zajtrka in zajtrka kot obroka sicer, pomen zdrave hrane, učijo se o čebelah in podobno. Za četrto in petošolce pa je ta šolski dan bolj pogovorne narave.

Svoj prvi šolski tradicionalni slovenski zajtrk so imeli tudi prvošolci, ki so letos začeli obiskovati trboveljsko šolo Alojza Hohkrauta. Po zajtrku je sledil pogovor vtisih in mnenjih, obenem so se učili tudi o zajtrku, pridelavi hrane zanj, čebelah, njihovi vlogi in pomenu. Sledila je delavnica izdelave čebelic in risanja panjev, s katere izdelke so šolarji tudi razstavili na steni učilnice. Za konec so si ogledali še risani film o čebelah in njihovem življenju.
Določene vsebine, podobne tradicionalnemu zajtrku, so v šolskem programu, ker so tudi vsakodnevne situacije v šolah podobne. Tudi ob drugih dneh imajo nekaj podobnih dejavnosti, na primer peko kruha. Na šolah si v sklopu programov prizadevajo vključiti čim več podobnih vsebin.

Foto: ČZ in OŠ Alojz Hohkraut

Zagorski župan v šoli čebelar

Zagorske šole in vrtec so se tudi letos priključili projektu Dan slovenske hrane, ki ga je uradno razglasila Vlada RS in je podprt s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. Vsako leto se izvaja tretji petek v mesecu novembru. Namen projekta je, da se na ta dan otrokom in mladostnikom z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi dejavnostmi še posebej predstavi pomen zdravih prehranjevalnih navad, zdravega načina življenja, trajnostnega prehranjevanja, zmanjšanja odpadne hrane, kulture prehranjevanja, pomena hrane iz naše bližine – lokalne hrane ter značilne tradicionalne jedi.

Župan Matjaž Švagan je letos zajtrkoval skupaj z učenkami in učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Dišalo je po svežem kruhu, mleku, medu, maslu in jabolkih. Igrala je harmonika in odmevala je pesem Čebelice, ki so jo zapeli učenci 4. in 5. razredov. Učenci so zaigrali tudi igrico o čebelici. Pridružili so se jim gostje, ki so jim še dodatno polepšali dan. Čebelarja, gospod in gospa Pikelj, sta predstavila izdelke iz čebeljega panja. S seboj pa sta prinesla tudi čebelarske klobuke in obleke za šolarje. Čebelarski klobuk si je nadel tudi župan.

Foto: Občina Trbovlje