V Zagorju je že nekaj let tradicija, da 21. decembra županu skavti prinesejo luč miru. V njihovem imenu ga je letos izročil Filip Deželak.
»Nasprotje med mrazom in toploto, žalostjo in veseljem, grozotami in mirom, temo in svetlobo. Ko doživimo prvo, šele zares spoznamo dragoceno vrednost drugega. Ko vidiš nekoga, ki ga zebe, ki je žalosten, ki beži pred neurjem, ki se boji teme, stopi k njemu. Podaj mu roko, pomagaj mu na poti k toploti, veselju, miru, razsvetli njegovo temo. Podaj mu roko, med vama postavi most. Most, ki zraste, ko se človek človeku nasmehne. Most, ki zraste, ko te roke povabijo v objem. Most, po katerem hitiš v odgovor klicu na pomoč. Drug drugemu lahko v še tako hudi preizkušnji prinašamo Luč upanja. Postavimo most, kjer ga ni. Prižgimo luč, kjer še ne gori,« v letošnji poslanici med drugim sporočajo slovenski skavti.
Župan Matjaž Švagan je izrazil podporo skavtski organizaciji, se zahvalil za dobro delo, ki ga opravljajo in poudaril, da je pomoč sočloveku v stiski ključnega pomena za razvoj v odprto in socialno naravnano družbo, ki mora biti enaka za vse.

Akcija skavtov ima namreč ima tudi dobrodelno noto. Z večino zbranih sredstev želijo neposredno pomagati najbolj prizadetim otrokom v letošnjih ujmah. Z zbranimi sredstvi bodo tako organizirali dve vikend zimovanji za otroke in mlade s prizadetih območij. Tudi letos pa bodo med 10 in 20 odstotkov zbranih sredstev namenili v Sklad Sv. Lucije, ki je namenjen pomoči ob zdravstvenih težavah in socialnih stiskah članov skavtske organizacije.
Prostovoljne prispevke bodo zbirali med deljenjem plamena Luči miru iz Betlehema, pomagate pa lahko tudi z donacijami 5 ali 10 evrov preko SMS-sporočil s ključno besedo LUC5 ali LUC10 na 1919.

Foto: ČZ in Občina Zagorje

Te dni pozornost sprehajalcev na poti nad trboveljsko moto stezo na Kipah vzbuja sanacija dela v smeri od Kip proti Žrebljevem hribu. Kot pravijo, je med enim zadnjih deževnih dni prišlo do poškodbe odtočnega kanala in manjšega zdrsa zemlje. Poškodbo so sanirali, a izvedba pri enih povzroča smeh, pri drugih pa zgražanje.

Nekaj betonskih delov odtočnega kanala so odvrgli na nasprotno stran sprehajalne poti in jih tam pustili, vmesno posledično praznino pa zapolnili z odtočno cevjo. Kot se zgražajo in norčujejo mimoidoči, so sanirali po sistemu znane, pred leti tudi na slovenski TV predvajane risanke dveh domačih amaterskih popravljalnih mojstrov, imenovane A je to’. Da cev sploh stoji in se ne prelomi, so jo na enem mestu podprli z obtolčenima lesenima palicama, na drugem pa s kamnom. Številnim je že to čudno in ničemur podobno, cvetka vsega pa je, da so cev na leseni podstavek privezali kar z vezalko čevlja. Na kratko rečeno odtekanje po odtočni cevi zagotavlja kar »šnirlc«, cev sama pa je tudi razmajana. Poleg tega je tudi ožja kot prejšnji kanal ter zaprta in je le vprašanje časa, kdaj se bo zaradi zemlje, peska, kamenja, vej, listja… zamašila.

Kateri mojster in zakaj je tako saniral kanal, zaenkrat ni znano. Tudi med nekaj naključnimi sogovorniki iz vrst mimoidočih na omenjeni relaciji nismo uspeli izvedeti, kdo je bil izvajalec sanacije. O primernosti in učinkovitosti takšne sanacije verjetno ne gre izgubljati besed. Zagotovo pa je na mestu vprašanje, koliko časa bo zdržala in kolikokrat jo bo potrebno še dodatno popravljati. In kdo bo vse to plačal.

Foto: ČZ

Festival zabavne glasbe Melodije hrvatskog juga letos praznuje tridesetletnico. Na festivalu v Opuženu je v minulih treh desetletjih nastopila vrsta znanih in priljubljenih imen od solistov do skupin in klap. Od slovenskih pevcev je na tem festivalu, ki sodi med najbolj znane in priljubljene na Hrvaškem, najuspešneje nastopil Marjan Zgonc. S hrvaškima pevskima kolegoma Brankom Medakom in Zoranom Bebićem Bebo je leta 2018 slavil veliko zmago. Trije tenorji, kot so jih poimenovali, so gladko premagali vso konkurenco in osvojili veliko Grand prix nagrado. Poleg prepričljive zmage je skladba uspeh dosegla tudi na hrvaških radijskih postajah, kjer so jo veliko predvajali, slišati jo je pogosto tudi še danes. Tri gitare je zanimiva skladba v več pogledih. Morda malce nenavadno je že, da sta jo napisala dva Slovenca, od njiju eden Trboveljčan, aranžma pa je delo znanega hrvaškega producenta Želimirja Škarpone.

Še nikoli prej
»Pesem je vsekakor zanimiva, kakorkoli jo pogledaš. Nastala je po ideji in besedilu novinarja Romana Turnška iz Trbovelj, glasbo pa je na tekst napisal Dušan Zore. Roman se je domislil nenavadne vsebinske ideje in sicer pesmi treh moških generacij neke družine. Simbolično, v obliki kitar, besedilo pripoveduje o njihovi povezanosti, življenju, ki je povezano tudi z glasbo, prenašanju izročila iz roda v rod in o minljivosti življenja ter vsakega od nas. Tekst je razdeljen na tri kitice. Branko Medak poje sina, Zoran Bebić očeta, jaz pa starega očeta, refren pa pojemo vsi skupaj,« pravi Marjan Zgonc, ki je od pevcev sicer bil prvi, ki je pristopil k pesmi. »Ko sem videl tekst, nisem niti sekunde okleval, ampak sem bil pri priči poleg. Pesem takrat še ni imela melodije, a me je takoj potegnila, ker je vsebinsko besedilo bilo nekaj, česar do takrat na tem festivalu ni naredil še nihče, namreč v skupni skladbi združil treh generacij ene družine. Tudi ne vem, da bi kdaj še kakšna druga pesem bila te vrste,« doda. Ko je bila skladba končana, je bilo treba poiskati še dva pevca, za vlogi sina in očeta. Tu pa se je za nekaj časa zapletlo, saj naloga ni bila ravno lahka. »Najti je bilo treba ne le tri pevce, ampak tudi takšne, da se bodo glasovno združili in ujeli, pri čemer pa je za povrh kot najtežje bilo še, da so morali biti tudi starostno in v resnici iz treh različnih generacij in da se je to moral videti tudi vizualno. Brez tega bi stvar izpadla smešno. Na srečo nam je uspelo, a je bil res težak zalogaj« se spominja.

Na rojstnem dnevu najboljši
Ob tridesetletnici festivala so organizatorji pripravili retrospektivo. Povabili so najuspešnejše zmagovalce iz zgodovine festivala, da znova zapojejo na festivalskem odru. Med njimi so bili tudi trije tenorji, ki so pet let po veliki zmagi znova navdušili občinstvo. »Te pesmi in zmage sem še danes vesel in veliko lepih spominov imam na naš nastop. Na tem festivalu so navsezadnje nastopala številna znana hrvaška imena, od Tereze Kesovije, Oliverja Dragojevića, klape Maslina, klape Šufit, Zorice Kondže in mnogih drugih. Se mi pa še dandanes zdi nenavadno, da sta skladbo tipičnega dalmatinskega melosa napisala Slovenca in da je v triu prav tako slovenski pevec,«. Zgonc, ki je na MHJ sicer nastopil nekajkrat,  je rad nastopal tudi na festivalu Slavuji Kamerlenga Vinko Coce v Trogirju, kjer pevci nastopajo samo s pesmimi, ki jih je prepeval pokojni Coce.

Foto: osebni arhiv

Glasbena šola Trbovlje v tem mesecu v Delavskem domu Trbovlje pripravlja dva božično novoletna koncerta. Učenci bodo nastopili 13. in 14. decembra.
Dan pred prvim od omenjenih koncertov, 12. decembra, pa šola v sodelovanju z Mladinskim gledališčem Svoboda Trbovlje pripravlja tudi matinejo za več kot 800 trboveljskih osnovnošolcev. Pod mentorstvom Davida Lindiča bo nastopilo skoraj 150 otrok od najmlajših plesalcev in glasbene pripravnice do orkestrskih zasedb in pevcev.

Foto: ČZ

Prvi od decembrskih dobrih mož sicer prinaša darila in dobro voljo, lepega vremena pa vsaj zaenkrat žal še ne. A kljub dežju, ki je pršil vsake toliko, Zagorjanom ni manjkalo dobre volje in pričakovanja Miklavževega prihoda. In ta je, kljub slabemu vremenu, prišel na mestno ploščad v spremstvu angelov, nagajivih hudičkov, artistov z ognjem in ob zvokih Pihalnega orkestra Svea Zagorje. Zagorjani ga niso čakali le na ploščadi, ampak vzdolž celotne ceste od Petrolove črpalke, najmlajši pa so v skupinah tudi spremljali njegov sprevod in navdušeno pobirali slaščice, ki jih je delil.

Na mestni ploščadi, kjer je skupaj z županom Matjažem Švaganom pozdravil prisotne, so nastopili otroci iz Vrtca Zagorje, ki so tudi nastopili, glasbeniki iz Glasbene šole Zagorje in plesalci iz Plesne šole Katan. Nastopili so tudi priljubljeni Čuki, ki so tokrat zapeli tudi s pevci iz vrtca. Tradicionalno sta dobri mož in župan prižgala tudi praznično razsvetljavo in naznanila najbolj veseli in pisan letni mesec.

Z nakupom piškotov, ki jih je prodajal Rdeči križ Zagorje, so zbrali 1030 evrov. Z njim bodo obdaril 200 otrok in 150 starostnikov. Otroke bodo obdarili skupaj s Centrom za socialno delo Zasavje, enoto Zagorje in Društvom prijateljev mladine Zagorje na prireditvi Božiček za en dan, ki bo 21. decembra v KC Delavski dom Zagorje.

Foto: Občina Zagorje

V trboveljskem Delavskem domu je letos bila osrednja proslava ob obletnici delovanja Zveze policijskih veteranskih društev Sever in spominskem dnevu na dogodke izpred 34 let, v času razpadanja Jugoslavije in slovenske osamosvojitve. Takratna milicija in drugi organi so s pomočjo tudi civilnega prebivalstva preprečili miting resnice, ki ga je Srbija nameravala izvesti v slovenski prestolnici. Z akcijo Sever, po kateri ima združenje ime, so preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter zaščitili demokratične procese v Sloveniji, ki so nato omogočili demokratične volitve in nastanek samostojne in neodvisne države Slovenije. Takrat se je Slovenija zoperstavila nameri, da v Ljubljano z avtobusi in vlaki pripotuje več deset tisoč glava množica protestantov za širjenje tako imenovane resnice in idej ter interesov tedanjega srbskega predsednika Miloševića.
Govorniki so med drugim izpostavili, da zgodovina na dogodke, imena in datume pripenja svoje, pogosto izkrivljene ali neresnične stvari ter potvarja preteklost. Vse prevečkrat so namreč zgodovinska dejstva zgolj interpretacije zaradi političnih interesov in grajenja mita osebnosti.

Med govorniki je bil tudi upokojeni policist Alojz Klančišar. »V času dogodkov pred 34 leti, ko je v Ljubljani bil napovedan miting resnice, sem deloval kot komandir takratne postaje milice v Zagorju. Ti dogodki so od nas zahtevali odgovorno delo. Na območju Zasavja takrat resda ni bilo nekih posebnih aktivnosti, smo pa naše takratne miličnike poslali na pomoč pri varovanju na območje tedanje UNZ Krško, v kolikor bi mitingaši prišli iz smeri Beograda. V času osamosvojitvenih procesov sem bil tudi v Zagorju. Spominjam se vseh dogodkov, od prvega in drugega napada na Kum. Čustva in naloge so bile povezane s prihodom in varovanjem vojnih ujetnikov, ki smo jih dobili tako rekoč z območja Štajerske, Koroške in Ljubljane. V Zagorju smo dva dni imeli tudi specialne enote miličnikov, ki so bili zajeti na Koroškem,« se spominja dni pred 34 leti. Zbrane v dvorani sta nagovorila tudi trboveljski župan Zoran Poznič in predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič.

Proslavo so po tradiciji začeli s praporščaki in takti policijskega orkestra. Devetim prejemnikom z različnih koncev Slovenije so podelili plaketo Sever. Med njimi jo je prejel tudi Bojan Skočir iz Policijsko veteranskega društva Sever Zasavje. Trem prejemnikom, enemu od njih posthumno, so podelili tudi priznanje statuta Sever.
Poleg policijskega orkestra je nastopil tudi ženski pevski zbor Iris in Nuška Drašček.

Foto: ČZ

Dvakratni udeleženec resničnostnega šova Kmetija Franc Vozelj, znan kot Tocki, je prejel posebno priznanje. Podelili so mu ga na trboveljskem konjeniškem klubu v Retju, katerega dolgoletni član in gospodar je najslavnejši slovenski tv kmet, kot ga sicer poznamo. Priznanje pa ni za kakšno okroglo člansko obletnico, čeprav je Tocki v klubu že zares leta dolgo, ampak prav posebno. Dobil ga je za reševanje življenja enega od društvenih konj.
»Pri konju Kalipsu je prišlo posledično hrani do precejšnjih zdravstvenih zapletov. Kako se je zgodilo, ne vem, nekako pa se je preobjedel, kar se je pokazalo za zelo škodljivo. Bilo je zelo hudo, kolikor sem razumel, je prišlo do hudih komplikacij z želodcem in je moral pod urgentno posredovati veterinar. Sam sem zraven in ob Kalipsu bil pokonci vso noč. Vsakih 7 minut sem mu dajal infuzijo in na koncu sva ga skupaj z veterinarko ohranila pri življenju,« pravi. Noč je bila naporna, tesnobna in negotova, saj ne eden ne drugi ni vedel, kako se bo končalo. Včasih se zgodi, da tudi veterinarska in druga pomoč nista dovolj ali pravočasni. Zjutraj naslednjega dne pa se je Kalipsu zaradi vsega truda na srečo začelo obračati na bolje in je počasi, a vendarle okreval. Tocki, znan po jeziku brez dlake, je okrevajočega rezgetajočega prijatelja, ko je najhujše minilo, tudi okaral. »Ja, glej ga butlja, kaj si pa delal? Zakaj si nas pa tako na smrt prestrašil,« ga je okregal.

Beli sedemletni lepotec z vihrajočo grivo je sedaj spet na nogah, čil in zdrav, čisto lahko pa bi se izteklo povsem drugače in s tragičnim koncem. Tocki je bil razumljivo presrečen. Ne le zato, ker je prijazni rezgetajoči konj preživel, ampak tudi zato, ker je tudi sam pripomogel pri njegovem reševanju. Tocki, ki je v društvu skoraj vsak dan in vedno polno zaposlen z oskrbo živali, je s strani društva tako dobil posebno priznanje za požrtvovalnost. »Zelo sem vesel dobljenega priznanja, a najvažnejše od vsega je, da je Kalipso preživel in da nima posledic, zdaj se spet normalno pase in druži z obiskovalci in klubskimi člani. Nam je pa prav zares nagnal v kosti temeljiti strah,« še pove.

Foto: ČZ

Zagorje ob Savi bo tudi letos obiskal decembrski dobri mož Miklavž s spremstvom. Danes se bo ob 18. uri do mestne ploščadi pripeljal po Cesti zmage. Glavna cesta bo zato od bencinskega servisa Petrol do Weinbergerjeve hiše za promet zaprta od 18. do 19. ure. Na poti po zagorski dolini bodo Miklavža spremljali člani Pihalnega orkestra SVEA, angeli, hudički in artisti z ognjem.
Zagorjane bo pozdravil na ploščadi, dobrodošlico pa bo dobremu možu in vsem prisotnim izrekel tudi zagorski župan, ki bo prižgal decembrsko razsvetljavo, s katero bo slovesno naznanil začetek veselega decembra.

»Miklavža bomo pričakali s plesnimi in glasbenimi nastopi otrok Vrtca Zagorje, učencev Glasbene šole Zagorje in Plesno šolo Katan. Zaplesali in zapeli bomo s skupino Čuki, da nas ne bo zeblo, pa bo s toplimi napitki poskrbel Vrtec Zagorje. V času prireditve ste vabljeni, da obiščete stojnico Rdečega Križa Zagorje. Z nakupom slastnih domačih piškotkov boste pripomogli, da bodo prazniki sladki prav v vsakem domu, saj bo Rdeči križ denar od prodaje namenil za obdaritev otrok iz socialno šibkejših družin,« napovedujejo na Občini Zagorje.

Foto: Občina Zagorje

Ena od prireditev, s katerimi v Trbovljah tradicionalno ohranjajo spomine na rudarsko panogo, je tudi obeleženje svete Barbare. Društvo Perkmandeljc za 4. decembra pripravi proslavo dneva zavetnice rudarjev. Tudi letos je v nekdanji rudarski kopalnici potekala svečanost. Uniformirani člani društva so v sodelovanju pevskega zbora Osnovne šole Tončke Čeč in skupine Modra frankinja počastili ta rudarski praznik.
Na letošnji prireditvi so naznanili tudi načrte z objektom, v katerem je vašhava. »Občina Trbovlje prihodnje leto načrtuje odkup vašhave in pripadajočih zemljišč z namenom ohranjanja rudarske dediščine. Če bomo prejeli evropska sredstva, bomo skupaj z občino Rijeka na Hrvaškem naredili primerjavo dveh rudarskih družin, ene iz Trbovelj in druge od tam,« pravi podžupanja Vesna Jesih.

Načrte pozdravlja tudi društvo Perkmandeljc. »Zelo nas veseli, da bo ta prostor prišel v neko namembnost, ki mu tudi pritiče. Dobiti mora vsebino, na temo rudarstva, s katerim je tudi zrastel. Podpiramo vsako idejo o tem, da to dobi lokalna skupnost. Objekt se vzdržuje, ni pa več v funkciji, v kakršni je bil nekdaj,« pa pozdravlja namero predsednik Perkmandeljca Toni Lisec.
Muzej v vašhavi oziroma kar ta poleg tega še bo, je še eden od načinov ohranjanja spominov na rudarstvo, obenem pa tudi zanimiva in privlačna turistična znamenitost, ki bo na ogled obiskovalcem Trbovelj in Zasavja. Zelo dobro se bo namreč dopolnjevala z že obstoječimi spomeniki rudarstva, kot so muzej 4. Dritl, kip Prometeja ter rudarski stanovanju na Njivi v Trbovljah, pa tudi z drugimi v Zagorju in Hrastniku.

Foto: ČZ

3. december je mednarodni dan invalidov. Tudi Občina Zagorje se pridružuje podpori in bo v ta namen objekte, ki so ponoči osvetljeni, obarvala v vijolično, ki je mednarodna barva invalidov.
Invalidske organizacije opozarjajo, da invalidi predstavljajo 15 odstotkov svetovne populacije, kar je več kot milijarda ljudi. Kot so zapisali v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije, se slovenski invalidi povezujejo v invalidskih organizacijah, ki niso le prostor za izmenjave izkušenj, ampak z izvajanjem številnih programov in dejavnosti pomembno prispevajo k izboljšanju položaja invalidov.

Velika večina reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, v okviru katerih deluje tudi 210 lokalnih društev, sodeluje v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije. NSIOS si prizadeva za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic invalidov, spremlja uresničevanje zavez, ki jih ima naša država na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov ter drugih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktov, opozarja na diskriminacijo, družbeno-ekonomski položaj invalidov in pomen zagotavljanja enakih možnosti ter prispeva k oblikovanju enakopravne, pravične in vključujoče družbe.

Foto: arhiv Občina Zagorje