Arhiv Značk: Naslovnica

Eden se poslavlja, drugi načrtuje naslednjo olimpijado

Kajakaškemu in namiznoteniškemu šampionu Petru Kauzerju in Darku Jorgiću se olimpijada 2024 kljub formi žal ni izšla po načrtih in željah, je pa ob vrnitvi domov oba šampiona pričakala množica hrastniških sokrajanov. Z županom Markom Funklom so ju navdušeno pozdravili in obema izkazali tudi vso navijaško podporo.
Olimpijske igre so za oba pomembne in neke vrste prelomnica. Za Petra Kauzerja so pariške bile pete po vrsti in obenem zadnje, Darko Jorgić pa se je, kot bi lahko rekli glede na to, da so zanj bile druge, šele dodobra ogrel. Peter Kauzer glede nadaljnje športne poti pravi, da bo še videl, kako bo. Pariz je sicer izkušnja, za katero je povedal, da je nikoli ne bo prebolel. »V eni sekundi se mi je svet obrnil na glavo. Zanimivo, kot bi rekel, je tudi, da se moje olimpijsko popotovanje začne in konča na enak način. Pariz je podobna zgodba prvi olimpijadi v Pekingu. Očitno sem ga moral začeti z velikim razočaranjem in nefer igro, enako pa ga tudi končati. Upam, da se bodo vodilni zamislili in postali bolj dovzetni za opozarjanje s strani tekmovalcev. Smo leta 2024, pa ne moremo imeti take tehnologije, kot jo imajo v drugih športnih. Tudi po zaključku kariere bom še sedel v kajak in hudo bi mi bilo, če bi se naši zanamci še čez 10 let še vedno ubadali s takimi stvarmi,« pravi. Ko je nagovoril navijače in podpornike, je poudaril, da brez podpore in razumevanja najbližjih v vrhunskem športu ne gre. Letos je, denimo, doslej bil doma le polovico časa. »Zato mi veliko pomeni podpora Hrastnika. Tudi hrastniške osnovne šole družinsko, ki dovoli, da hčerka kdaj izostane od pouka in gre z menoj na priprave tudi družina, da smo več skupaj,« poudari.

Darko Jorgić je kljub vsemu pariške igre označil za lepo izkušnjo. »Letošnja množica slovenskih športnikov v Parizu je bila največja doslej. Družili smo se, bili smo lepa in dobra ekipa, pravzaprav vzor ostalim. Sva se pa s Petrom pogovarjala in sva si enotna, da je bila hrana katastrofalna. Oba sva 14 dni jedla pizze in vsaj pri meni jih na mizi zato vsaj kake 3 mesece ne bo,« pravi. Darko, ki sicer igra v klubu v Nemčiji, bo sedaj nekaj dni še doma. Čez 10 dni ga čaka pot na turnir za svetovno lestvico v Peru, konec septembra pa evropsko prvenstvo.
Zanimivo je tudi, da je tako kot v Tokiu tudi v Parizu na olimpijadi praznoval rojstni dan. Je eden redkih športnikov, na zadnji olimpijadi tudi edini, ki je že dvakrat zapovrstjo na največji športni prireditvi na svetu praznoval rojstni dan. »Lepše je praznovati doma, z družino, ampak praznovanje na olimpijskih igrah je nekaj posebnega. Množica športnikov okoli tebe, vsi ti čestitajo, to je nekaj, kar si zapomniš za večno. Imel pa sem tudi tam podporo družine, ki mi je pripravila tudi klasično torto,« pove. Oboje olimpijske igre so zanj bile posebne tudi, ker se je na obeh pomeril z istim nasprotnikom. »Z Lin Yun-Jujem sva dobra prijatelja, ni zamer. Malce grenkega priokusa sicer seveda je, ko izgubiš, ampak naslednji dan se že normalno pogovarjaš in včasih tudi malce zafrkavaš na temo tekme. Prijateljstvo ostaja, glede na to, da smo vsi športniki in sam menim, da je tako tudi prav,« pove.

Foto: ČZ

Operna legenda dobila magistrsko nalogo

Fundacija Ladka Korošca v Zagorju ob Savi že vsa leta, odkar obstaja, spomin na tudi izven slovenskih meja znanega opernega pevca ohranja tudi z vsakoletnimi spominskimi počastitvami njegovega rojstnega dne. Letošnje spominske slovesnosti so se udeležili predsednik fundacije Janez Lipec, župan Matjaž Švagan, vodja UE Zagorje Irena Drašler, direktorica DD Zagorje Karmen Cestnik, dirigent RPZ Loški glas Luka Groboljšek, predsednik RPZ Loški glas Miran Kokole in pevci zbora, Slavko Jelševar iz Mešanega pevskega zbora Ladko Korošec ter sedanja lastnica hiše, v kateri je živel Korošec.
Janez Lipec in Matjaž Švagan sta pred Weinbergerjevo hišo pred kip pokojnega rojaka položila cvetje, Rudarski pevski zbor Loški glas pa je zapel pesem Stara hiša. Prav tako je zaigrala arija iz opere Don Kihot, s katero sta Ladko Korošec in Miroslav Čangalović leta 1957 v Parizu Francozom in Špancem pokazala, kaj pomeni Miguel de Cervates.

Naloga v arhivu univerze
Ob obletnici Koroščevega rojstva so se spomnili tudi dr. Slavka Gruma, ki je v zagorski občini prav tako pustil pečat in po katerem ime nosi tudi ena od zagorskih osnovnih šol.
Zborovodkinja mešanega pevskega zbora Ladko Korošec Tjaša Judež je zaključila magistrsko nalogo o Ladku Korošču. Gre za prvo tovrstno magistrsko delo v Sloveniji doslej, z njim pa se bo še dodatno ohranjal spomin na Koroščevo delo tudi za nove generacije. Naloga je v arhivu magistrskih nalog Filozofske fakultete Ljubljana
O znanem rojaku in someščanu je nekaj besed spregovoril tudi dirigent Rudarskega pevskega zbora Loški glas Luka Groboljšek. Povzel je nekaj spominov o pevčevem sodelovanju in povezanosti z zborom. V zboru je Korošec pravzaprav začel svojo pevsko pot. Povezan je z zborom ostal tudi po zaključku operne kariere in je z njim nastopal tudi po upokojitvi. Njegovi pevski kolegi se spominjajo, da je na njihove nastope večkrat povabil tudi operne kolege, med drugim slovito sopranistko Sonjo Hočevar in tenorista Rudolfa Franceta.

Veliko peli skupaj
Predsednik Loškega glasa Miran Kokole se spominja, da so z Ladkom veliko nastopali. »Največkrat smo nastopili po slovenskih zdraviliščih. Najpogosteje smo zapeli pesem Moja kosa je križavna. Ladko je pel kot solist, mi pa smo ga kot zbor spremljali. Naš zbor pa danes na nastopih rad zapoje pesem Sem zaljubljen bil, ki je bila ena Ladkovih najljubših. Loški glas letošnje leto sicer beleži že 96 let obstoja. Člani so se zato počasi že začeli pripravljati na obeleženje stoletnice delovanja.

Foto: Fundacija Ladko Korošec

Pozor pred nevarno ambrozijo

Tudi v Zasavju rastlina ambrozija ni neznanka ali nekaj novega. Ta vrsta rastline se je tudi tod že razrastla, kljub temu in nevarnostim, ki jih prinaša, pa jo še vedno na splošno poznamo premalo.
Žvrklja, kot je tudi poznana omenjena tujerodna rastlina, ima okrog 40 znanih vrst, izmed katerih naj bi iz Sredozemlja izvirala le morska ambrozija. Ambrozija je nezahtevna rastlina, ki uspeva na sončnih in prodnih rastiščih, tudi umetno spremenjenih, kot so cestne bankine, železniški nasipi, pojavlja se tudi na travnikih, gredah in njivah. Glavna škodljivost ambrozije je pelod. Tega raznaša veter in je za ljudi izjemno alergen. Težave ljudem lahko povzroča tudi relativno daleč od rastišča. Rastlina je nevarna še dodatno tudi, ker jo marsikdo lahko zaradi podobnosti zamenja s praprotjo ali katero drugo rastlino. Najbolj znana med ambrozijami je pelinolistna, ki zadnje četrt stoletja zaradi agresivnega širjenja velja za zelo invazivno, tudi v Sloveniji. V Evropi v kmetijstvu povzroča škodo in stroške.
Slovenija zatira širjenje ambrozije z odstranjevanjem in uničevanjem, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm, pri čemer je nadvse oziroma najbolj pomembno, da še ne cvetijo. S tem preprečimo oddajanje cvetnega prahu v okolico in razvoj semen. Pri večjih rastlinah in večjih površinah morajo uporabljati mehanske ter kemične metode zatiranja. Pri odstranjevanju je potrebno uporabljati rokavice, v primeru cvetenja pa tudi zaščitne maske, sicer lahko pride do draženja kože in dihal. Rastlina je velika nadloga za bolnike z astmo. V sosednjih državah že ugotavljajo pojav novih vrst ambrozije, ki so prav tako alergene.
Rastišča lahko vsakdo prijavi pri Fitosanitarni inšpekciji inšpektorata RS za kmetijstvo. Od leta 2010 je v Sloveniji sicer v veljavi celo Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive ambrozije. Ta določa, da morajo lastniki zemljišč rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Posamezniku, ki po opozorilu inšpektorja s svojega zemljišča ne odstrani ambrozije, grozi finančna kazen. Pred ambrozijo moramo paziti tudi hišne in domače živali.

Foto: ČZ

Hrastnik pripravlja sprejem za športna šampiona

Za Petra Kauzerja in Darka Jorgića so na olimpijadi pesti stiskali tudi v njunem domačem Hrastniku. Ob njuni vrnitvi domov jima pripravljajo sprejem.
Pričakali ju bodo v športnem parku na Logu ta petek od 18. ure dalje. Poleg olimpijcev z ekipama bo na dogodku tudi skupina Victory in drugi glasbeni gostje.
TIC Hrastnik vabi občane in navijače, da se jim pridružijo in skupaj pričakajo hrastniška olimpijca.
Takole pa so fotografsko obeležili njun sprejem leta 2021 po vrnitvi s takratnih olimpijskih iger.

Foto: Branko Klančar

V zagorski občini vikend kot že dolgo ne

V Zagorju ob Savi se je zaključila najbolj nora in pestra sobota, saj je bilo med vikendom na mestnih prizoriščih res veliko dogajanja. Od petka do nedelje je bil na mestni ploščadi v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije in Občine Zagorje ob Savi Olimpijski festival 2024.
V soboto zjutraj so se z mestnega trga na 19. pohod po zagorski dolini odpravili številni pohodniki, nekaj minut kasneje pa je 119 kolesarjev štartalo v sklopu 23. vzpona na Zasavsko Sveto goro. Rezultate dirke si lahko ogledate na povezavi: https://koloklub.si/wp-content/uploads/Rezultati/Rezultati2024.pdf
Zvečer so se številni tekači pomerili na 19. teku po zagorski dolini, rezultati so na spletni strani https://sdizlake.si/
Od 21. ure dalje so številne obiskovalce na zagorski tržnici zabavali Modrijani, na prizorišču pred zagorskim gasilskim domom pa Uroš Ržišnik z bandom, Žan Serčič & Šakali in skupina Calypso.

Foto: Občina Zagorje

Zaradi dežja odpovedali Noč pred nočjo

Občina Zagorje ob Savi kot organizator tradicionalnih glasbenih prireditev ob občinskem prazniku obvešča, da nocojšnja prireditev odpade.
“Zaradi močnega dežja nad Zagorjem in posledično zaradi varnosti tako nastopajočih kot obiskovalcev žal odpovedujemo današnjo Noč pred nočjo. Žal je močno deževje zalilo oder in opremo, zato prireditve ni mogoče izvesti.
Prosimo za razumevanje!
Občina Zagorje ob Savi”

Foto: ČZ

V Zagorju podelili letošnja občinska priznanja

»Tu, kjer se cesta pod Trojanami poravna, negotovost in težave spreminjamo v upanje, možnosti, ki se nam ponujajo, pa v nove priložnosti. Tu radi živimo. Tu skušamo vsak po svojih močeh in vsi skupaj za svoj kraj narediti najboljše. In kraj nam vrača z najboljšim. Tu si ustvarjamo družine, tu delamo, tu naši otroci naredijo prve korake in tu si želimo ostati,« je v svojem slavnostnem govoru o zagorski dolini ob občinskem prazniku med drugim povedal župan Matjaž Švagan na sinočnji osrednji slovesnosti v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje.
Zlati plaketi sta tokrat dobila Marko Bokal za dolgoletno uspešno delovanje na področju gasilstva, prostovoljstva in predanost lokalnemu okolju in Aljaša Urbanija za dolgoletno uspešno in predano delo na področju vzgoje in izobraževanja.

Nekajminutni stoječi aplavz pa je polna dvorana obiskovalcev namenila letošnjemu častnemu občanu Francu Novaku, doktorju medicine, specialistu splošne medicine, ki je prejel najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana, za izjemno dolgoletno delo na različnih področjih, še posebej na zdravstvenem, okoljevarstvenem, humanitarnem in športnem.
Županova priznanja so podelili Heleni Odlazek za dolgoletno uspešno udejstvovanje na področju prostovoljstva, Alenu Vozlju za dolgoletno izjemno delo na športnem področju in promocijo Zagorja in Rudarskem muzejskem in etnološkem društvu Srečno za odlično ohranjanje 250-letne rudarske dediščine in vrednot rudarjev.
Občina ob prazniku tradicionalno nagradi tudi diplomante, ki so študij kronali z uspelimi nalogami, v katerih razmišljajo o izzivih, ki se jim postavljajo v njihovem življenjskem ali delovnem okolju. Komisija je tokrat izbrala kar osem nalog, ki so na ogled v zagorski knjižnici.

Žiga Jerman je prejel nagrado za diplomsko delo Učinki nege na višinsko priraščanje osebkov v mladju in gošči v podgorskih bukovjih, Lara Lukač za delo Prepoznavanje in delo s potencialno nadarjenimi otroki v vrtcu – študija primera, Laura Kmetič Jurečič pa za nalogo Priložnostno učenje med starejšimi odraslimi iz ruralnega okolja. Nina Knez si je prislužila nagrado za nalogo Izdelava karte kolesarske steze Zagorje – Orehovica, Nik Smrkolj je prejel nagrado za delo Optimizacija procesa sintranja steatitne keramike. Nika Graj je prejemnica nagrade za delo Vpliv digitalizacije na področje zdravstva, Ana Razpotnik za nalogo Hortikulturna ureditev krožišč v Zasavju, Sebastjan Lazar za diplomsko delo Trajnostne oskrbovalne verige: vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostne oskrbovalne verige iz logističnega vidika.
Ob koncu prireditve so za glasbeni program poskrbeli Modrijani, v uradnem delu pa zagorska pevka Ajda Ivšek in violinistke GŠ Zagorje pod vodstvom Klemna Benka.

Foto: Občina Zagorje

Zaradi občinskega praznika zapore cest

Občina Zagorje ob Savi obvešča, da bodo zaradi prireditev ob občinskem prazniku zaprte nekatere občinske ceste.
V petek, 2. avgusta in v soboto, 3. avgusta, bo med 22. in 4. uro zjutraj zaprta državna cesta od odcepa za Spar do rondoja v središču Zagorja. Obvoz za osebna vozila bo urejen po lokalni cesti čez Ruardi (Grajska ulica–Potoška vas) in po Prešernovi cesti.
V soboto, 3. avgusta, bodo med 18. in 19. uro zaradi prireditve 19. tek po Zagorski dolini kratkotrajne popolne zapore državnih cest na relaciji Polšina–Izlake–Kisovec–tržnica Zagorje. Zaradi kratkotrajnosti popolne zapore ceste obvoza ne bo.

Zaradi plazu je zaprta tudi regionalna cesta Zagorje–Litija, zato v času zapor NE BO obvoza za tovorna vozila.

Vse voznike in udeležence prireditve vljudno prosijo, da upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo ter navodila policistov, redarjev in organizatorja prireditve.

Foto: ČZ

Na zagorski občinski praznik vabijo z vlakom

V Zagorju ob Savi je že vse pripravljeno za največji prireditvi v sklopu praznovanja letošnjega občinskega praznika – petkovo Noč pred nočjo in sobotno Zagorsko noč.
Prireditve vsako leto privabijo tudi številne obiskovalce iz drugih občin. Ker so nekatere ceste zaradi prireditev ali posledic zadnjega neurja zaprte (več na povezavi https://www.zagorje.si/objava/964263), priporočajo udobno in brezskrbno vožnjo z vlakom.
Vožnjo z vlakom svetujejo tudi kot praktično in varnejšo prav zaradi zabav in pijače, ki sodi poleg. Prav tako je zaradi sanacije plazov zaprta regionalna cesta Zagorje Litija.

Za pomoč pri odločitvi in uporabi vlaka je Občina Zagorje povzela tudi vozni red vlakov v Zagorje in iz Zagorja.

Iz Litije proti Zagorju bodo v petek, 2. avgusta, vozili naslednji vlaki:
RG 635 Litija 18.02 – Zagorje ob Savi 18.15
IC 502 Litija 18.17- Zagorje ob Savi 18.30
LP 2277 Litija 18.28 – Zagorje ob Savi 18.42
LP 2279 Litija 19.27 – Zagorje ob Savi 19.41
LP 2281 Litija 20.28 – Zagorje ob Savi 20.42
LPV 2002 Litija 21.25 – Zagorje ob Savi 21.39
MV 215 Litija 21.31 – Zagorje ob Savi 21.44
LPV 2283 Litija 22.58 – Zagorje ob Savi 23.12
RG 1604 Litija 23.25 – Zagorje ob Savi 23.38

Iz Zagorja proti Litiji:
Petek:
LP 2278 Zagorje ob Savi 21.21 – Litija 21.35
LP 2280 Zagorje ob Savi 22.17 – Litija 22.31

Sobota : 
LPV 2007 Zagorje ob Savi 1.21 – Litija 1.34

Iz Litije proti Zagorju ob Savi bodo v soboto vozili vlaki:
LP 2277 Litija 18.28 – Zagorje ob Savi 18.42
LP 2279 Litija 19.27 – Zagorje ob Savi 19.41
LPV 2002 Litija 21.25 – Zagorje ob Savi 21.39
MV 215 Litija 21.31 – Zagorje ob Savi 21.44
RG 1604 Litija 23.25 – Zagorje ob Savi 23.38

Iz Zagorja ob Savi proti Litiji pa bodo vozili vlaki:
Sobota:
LP 2280 Zagorje ob Savi 22.17 – Litija 22.31

Nedelja:
LPV 2007 Zagorje ob Savi 1.21 – Litija 1.34

Vlaki pa vozijo tudi iz drugih krajev, zato vam priporočajo, da pred prihodom v Zagorje ob Savi preverite vozni red na povezavi: https://potniski.sz.si/iskalnik-voznih-redov/

Foto: ČZ

Prvi plaz hujši

Na zasavski regionalni cesti so ta teden začeli s pripravami na sanacijo posledic plazov po nedavnih dežnih ujmah. Cesta je zaprta, po napovedih vsaj do 10. avgusta, obvoz je urejen.
Pogoje za vzpostavitev razmer za začetek sanacije urejajo na obeh mestih, kjer je potegnil plaz. Najprej bodo na višini 50 do 60 metrov nad cesto na pobočjih uredili zaščitno ograjo za varnost delavcev, nato pa očistili teren za začetek del bagrov in druge mehanizacije. Zemljo, kamenje, pesek, veje in drugo sicer že odvažajo. Dela izvajata dve podjetji, iz Idrije in Tržiča.

Sicer sta plazova bila močna. Kot nam je povedal eden od izvajalcev na terenu, so na lokaciji plazu pri galeriji Šklendrovec v času postavitve zaščitnih mrež v skalo vrtali kar 6 metrov globoko za vijake in držala. Kljub temu pa zaradi količine in teže plazu, pri čemer je bila zemlja tudi močno prepojena zaradi padavin, zaščita ni zdržala. Tovrstni sistemi, kot nam je povedal izvajalec na terenu, sicer prenesejo do 200 ton teže, a ne na takih strminah kot so na lokacijah, ki ju sanirajo, ko so stene skoraj ali dejansko navpične. Kot nam je še povedal, je prvi plaz iz smeri Zagorja bil hujši od drugega nedaleč stran.

Foto: ČZ