Kajakaškemu in namiznoteniškemu šampionu Petru Kauzerju in Darku Jorgiću se olimpijada 2024 kljub formi žal ni izšla po načrtih in željah, je pa ob vrnitvi domov oba šampiona pričakala množica hrastniških sokrajanov. Z županom Markom Funklom so ju navdušeno pozdravili in obema izkazali tudi vso navijaško podporo.
Olimpijske igre so za oba pomembne in neke vrste prelomnica. Za Petra Kauzerja so pariške bile pete po vrsti in obenem zadnje, Darko Jorgić pa se je, kot bi lahko rekli glede na to, da so zanj bile druge, šele dodobra ogrel. Peter Kauzer glede nadaljnje športne poti pravi, da bo še videl, kako bo. Pariz je sicer izkušnja, za katero je povedal, da je nikoli ne bo prebolel. »V eni sekundi se mi je svet obrnil na glavo. Zanimivo, kot bi rekel, je tudi, da se moje olimpijsko popotovanje začne in konča na enak način. Pariz je podobna zgodba prvi olimpijadi v Pekingu. Očitno sem ga moral začeti z velikim razočaranjem in nefer igro, enako pa ga tudi končati. Upam, da se bodo vodilni zamislili in postali bolj dovzetni za opozarjanje s strani tekmovalcev. Smo leta 2024, pa ne moremo imeti take tehnologije, kot jo imajo v drugih športnih. Tudi po zaključku kariere bom še sedel v kajak in hudo bi mi bilo, če bi se naši zanamci še čez 10 let še vedno ubadali s takimi stvarmi,« pravi. Ko je nagovoril navijače in podpornike, je poudaril, da brez podpore in razumevanja najbližjih v vrhunskem športu ne gre. Letos je, denimo, doslej bil doma le polovico časa. »Zato mi veliko pomeni podpora Hrastnika. Tudi hrastniške osnovne šole družinsko, ki dovoli, da hčerka kdaj izostane od pouka in gre z menoj na priprave tudi družina, da smo več skupaj,« poudari.

Darko Jorgić je kljub vsemu pariške igre označil za lepo izkušnjo. »Letošnja množica slovenskih športnikov v Parizu je bila največja doslej. Družili smo se, bili smo lepa in dobra ekipa, pravzaprav vzor ostalim. Sva se pa s Petrom pogovarjala in sva si enotna, da je bila hrana katastrofalna. Oba sva 14 dni jedla pizze in vsaj pri meni jih na mizi zato vsaj kake 3 mesece ne bo,« pravi. Darko, ki sicer igra v klubu v Nemčiji, bo sedaj nekaj dni še doma. Čez 10 dni ga čaka pot na turnir za svetovno lestvico v Peru, konec septembra pa evropsko prvenstvo.
Zanimivo je tudi, da je tako kot v Tokiu tudi v Parizu na olimpijadi praznoval rojstni dan. Je eden redkih športnikov, na zadnji olimpijadi tudi edini, ki je že dvakrat zapovrstjo na največji športni prireditvi na svetu praznoval rojstni dan. »Lepše je praznovati doma, z družino, ampak praznovanje na olimpijskih igrah je nekaj posebnega. Množica športnikov okoli tebe, vsi ti čestitajo, to je nekaj, kar si zapomniš za večno. Imel pa sem tudi tam podporo družine, ki mi je pripravila tudi klasično torto,« pove. Oboje olimpijske igre so zanj bile posebne tudi, ker se je na obeh pomeril z istim nasprotnikom. »Z Lin Yun-Jujem sva dobra prijatelja, ni zamer. Malce grenkega priokusa sicer seveda je, ko izgubiš, ampak naslednji dan se že normalno pogovarjaš in včasih tudi malce zafrkavaš na temo tekme. Prijateljstvo ostaja, glede na to, da smo vsi športniki in sam menim, da je tako tudi prav,« pove.

Foto: ČZ