Potem, ko je v zadnjih mesecih Zasavje spet močno razburila zadeva glede Holcima, naj bi se stvari sedaj začele urejati in popravljati. Po odkritjih so se odvijale precej drugače, kot je bilo sprva povedano in kot bi bilo pravilno. Trboveljski, zagorski in hrastniški župan so enotno in ostro poudarili, da težke in škodljive industrije ne bodo več dopustili. Zmotilo je predvsem to, da se je prodaja odvijala po tihem, brez vednosti Zasavčanov. Župani in Eko krog so se nemudoma sestali z vodstvom Holcima, te dni pa je razburila novica, da naj bi Holcim bil v resnici prodan že pred meseci oziroma že pred sestankom vodstva z Občinami. Očita se tudi več nepravilnosti. Med drugim da Občina Trbovlje sploh ni imela zakonske predkupne možnosti. Ko jo je lahko uveljavljala, pa je Holcim po navedbah župana v medijih ni upošteval. Pojavljali so se tudi očitki o nepravilnih postopkih, nepopolni dokumentaciji, zavlačevanju rokov, zavajanju in podobno. Holcim je kupil podjetnik Marjan Šuštar iz Litije za 2 milijona.

Obšli predkupno pravico?
Toliko naj bi ponudila tudi Občina Trbovlje, a so Holcim prodali njemu. Kljub temu je Občini Trbovlje, kot je za medije povedal župan Poznič, Holcim konec aprila vročil obsežno, več kot 100-stransko pogodbo, a brez priloženih več prilog. Občina je odgovorila, da se v roku predkupne pravice za slednjo ne more odločiti na podlagi nepopolne dokumentacije in brez popolne seznanitve z zadevo. Ko so prejeli zahtevane manjkajoče dokumente, jo je uveljavljala.
Ker pa naj bi se odzvala po preteku 15-dnevnega roka, so na Holcimu mnenja, da predkupna pravica ne velja več. Po izbruhu afere se sedaj poskušajo dogovoriti izven sodno. Na Občini Trbovlje so včeraj brez prisotnosti odvetnikov in medijev imeli sestanek župan Zoran Poznič, kupec Marjan Šuštar in direktor Holcima Pavel Marđonović. Vsebina sestanka še ni znana. Od dveh izmed njih pa smo neuradno izvedeli, da je bil sestanek uspešen, da so zadovoljni z začetimi pogovori in doseženim in da naj bi dogovore zaključili in našli rešitev na naslednjih sestankih. Na sestanku ni bilo nobenega drugega zasavskega župana.

Foto: ČZ

Zasavska regija je zaključila pomemben razvojni proces. Z zadnjim, tretjim dodatkom k Dogovoru za razvoj Zasavske razvojne regije, so potrjeni vsi prednostni projekti za obdobje 2021–2027. Za Zasavje to pomeni pomemben razvojni korak. Od boljšega dostopa do pitne vode in bolj urejenih kanalizacijskih sistemov, do novih zelenih površin, kolesarskih poti, podpore podjetništvu in učinkovitejšega trajnostnega javnega prometa. Skupna vrednost vseh projektov znaša več kot 20,9 milijona evrov. Od tega bo skoraj 14,5 milijonov sofinanciranih s strani Evropske unije in Republike Slovenije.
Dogovor vključuje projekte, ki jih je v regiji opredelil teritorialni razvojni dialog. Ti so spodbujanje lokalnega podjetništva in ustvarjanje delovnih mest, boljši dostop do kakovostne pitne vode, posodobitev vodovodnih sistemov v večjih naseljih, varovanje narave in zmanjševanje onesnaženja ter boljša prometna povezanost in trajnostna mobilnost.
V okviru Dogovora za razvoj regije sta bila narejena dva pomembna koraka, ki nakazujeta širši razvojni premik. Prvi zadeva okrepitev ključnih vsebin Sklada za pravični prehod, saj bo del sredstev usmerjen v posodobitev obrtno-industrijskih con ter v skupni regijski projekt za izboljšanje dostopnosti in kakovosti izobraževanja. V ta projekt bodo vključene vse osnovne in srednje zasavske šole. Drugi premik se kaže v okrepljenem medobčinskem sodelovanju – med potrjenimi projekti regijske narave, kot sta Regijska celostna prometna strategija in Zelena vez, se kažejo pozitivni premiki v medobčinskem usklajevanju.

Predsednik Razvojnega sveta regije Marko Funkl poudarja, da je Zasavje v zadnjih desetletjih nosilo posledice prestrukturiranja po zaprtju energetike. Teritorialni razvojni dialog je bil za regijo ključna priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev nadoknadi zaostanek. »Za našo regijo je ta razvojni dialog ključen, če želimo ujeti konkurenčnost z drugimi deli Slovenije. Razvojni svet zasavske regije je pri vseh teh projektih sodeloval. Gre za praktično edino obliko formalnega regionalnega povezovanja na politični ravni in dokler ne bomo imeli v državi regij, ki si jih nekoč želimo, tudi s pristojnostmi in denarjem, je to v bistvu edina struktura, ki potrjuje in pregleduje in ima nadzor nad celotnim razvojnim dogajanjem v regiji. Mislim, da je ključna pri vsem skupaj Regionalna razvojna agencija. Gre za štiri srednje velike slovenske občine, ki po mojem mnenju delajo dobro in včasih spregledamo razvojni učinek, ki ga naše občine imajo,« pravi.
Veliko pozitivnosti vidi tudi direktorica RRA Zasavje Anja Šerc. »Uspešno zaključen teritorialni razvojni dialog pomeni, da smo se uspešno pripravili ter uskladili razvojne prioritete znotraj okvirjev v Dogovoru za razvoj regij. To pomeni 12 novih projektov v skupni vrednosti skoraj 21 milijonov evrov, ki se v veliki meri financirajo z naslova evropske kohezijske politike, svoj delež pa dodajajo tudi država in občine. Vsi projekti, za katere so zdaj zagotovljena kohezijska sredstva, bodo prispevali h kakovosti življenja v regiji,« meni.

Foto: Občina Hrastnik

Že več mandatov občinskih oblasti je stara namera o rušenju paviljonov v centru Trbovelj. Vsaka nova občinska oblast je napovedovala rušenje objektov, zgodilo pa se ni nič. Večina občanov je kljub kritikam že opustila upanje, da bo projekt kdaj tudi realiziran, sedaj pa so se vendarle začela rušilna dela. »Občina je najprej morala odkupiti paviljone. Aktivnosti smo pospešili v zadnjih dveh letih in našli nadomestni lokaciji v prostorih bivšega hotela za lekarno in trafiko, ki sta želeli na tem območju ostati. Poslovne prostore smo v letošnjem letu temeljito prenovili, čemur je sledila selitev. Obenem smo morali najti tudi soglasje z drogerijo Tuš, s katero smo imeli sklenjeno najemno pogodbo. Vse to ne gre čez noč, ampak zahteva leta prizadevanj, da lahko danes odstranjujemo paviljone in uredimo trg,« pojasnjujejo na Občini Trbovlje. Izvedba bo potekala v nekaj fazah. Najprej bodo odstranili paviljone in začasno uredili trg z namestitvijo urbane opreme ter ozelenitvijo, kar naj bi predvidoma zaključili do konca prihodnjega meseca. S končano prvo fazo bo odprt pogled na spomenik revolucije, kakršen je bil ob njegovi postavitvi. Projekt nove podobe naj bi bil zaključen do konca leta, izvedba pa v prihodnjih. Prva faza projekta stroškovno znaša 79000 evrov, sredstva so zagotovili v občinskem proračunu.

Za paviljoni so tudi parkirišča, namenjena stanovalcem večstanovanjskih blokov in strankam lokalov, ki ostajajo. Kot zagotavljajo na Občini, parkirišč ne bodo odstranjevali. Nemalo občanov je zmotilo tudi, da naj bi na prostoru porušenih paviljonov bil prireditveni prostor. V bližini je na manjšem območju prireditveni prostor pri Delavskem domu, v knjižnici, v športni dvorani, občasno na ulici pri muzeju in podobno in jih je dovolj. »Trg revolucije v prvi vrsti nikakor ne bo prireditveni prostor. Bo trg, namenjen druženju, preživljanju prostega časa. Večjih prireditev na tem območju zagotovo ne bo, saj trg ni primeren, niti dovolj velik za kaj takšnega. Mogoče se bodo tu občasno odvijale manjše kulturne prireditve. Glede na to, da imamo v našem mestu približno 15.000 prebivalcev, se nam zdi, da je površin za druženje, prireditve, rekreacijo in šport vsekakor premalo. To je tudi razlog za izvedbo projektov, kakršne je ta, saj verjamemo, da dvigujejo kvaliteto življenja naših občanov,« odgovarjajo na Občini.

Foto: ČZ

V Zagorju so Dan slovenskih rudarjev letos obeležili že enajstič. Pred Rudarskim muzejem Zagorje v Kisovcu je RMED Srečno Zagorje pripravilo svečano prireditev. Rudarski pevski zbor Loški glas je pod vodstvom Luke Groboljška tradicionalno zapel rudarsko himno Stan rudarski bodi nam pozdravljen.

Poseben pozdrav so v uvodnem nagovoru namenili četi uniformiranih rudarjev, častnim skakačem in stoletnemu upokojenemu rudarju Lojzetu Medvešku.

Letošnja govornika sta bila predsednik društva Franci Brinovec in župan Matjaž Švagan.
Letos se je na prireditvi prvič predstavila Vokalno instrumentalna skupina Zvezdice, ki že tretje leto deluje pod okriljem Društva upokojencev Zagorje. Zapel je tudi nekdanji rudar elektrikar Uroš Ržišnik. Domen Baš in Marija Topole sta recitirala pesem Perkmandeljc – zasavski škrat iz knjige 7 zasavskih pravljičnih avtorice Mateje Virant Košak.

Na vsakoletni prireditvi ob dnevu rudarjev so tudi letos izvedli častni skok čez kožo. Malo posodobljen skok je pod vodstvom starešine rudarske čete Mitje Pavliča slovesno opravilo pet novih članov. Rudarskim vrstam so se pridružili Lojze Medvešek, Uroš Bokal, Dean Muhovec, Rifet Osmanović in Rade Mimić.

Foto: RMED

Društvo Perkmandeljc je dan rudarjev obeležilo tudi letos. Pred trboveljskim Rudarskim domom, kjer ima sedež Društvo prijateljev mladine Trbovlje, so pripravili krajšo slovesnost. Tradicionalno je zazvenela rudarska pesem, zbrane je pozdravil predsednik društva Anton Lisec, nagovorila jih je tudi sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek, za kulturni del pa je poskrbelo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. Na proslavi tudi ni šlo brez podzemnega rudarskega škrata Perkmandeljca. Ob letošnjem rudarskem prazniku v rudarski stan niso sprejeli nobenega novega člana, prav tako niso izvedli tradicionalnega, simboličnega skoka čez kožo, ki ga mora prestati vsak kandidat za pristop v društvo.
Obiskovalci proslave so si po zaključku ogledali tudi razstavo v Zasavskem muzeju Trbovlje.

Foto: ČZ

Zasavčani in vozniki od drugod, ki se med Zagorjem in Litijo proti Ljubljani ali Celju vozijo po zasavski regionalki, se bodo odslej v poletnih dneh jezili le zaradi visokih temperatur. Zaradi ceste in čakanja v kolonah menda ne več. Odprli so namreč regionalno cesto, na kateri je zaradi del pri galeriji Šklendrovec potekal omejen promet in prometna zapora. Zaradi slednje se je pogosto bilo treba voziti daleč naokoli ali čez Podkum ali čez Moravče ali Trojane. Čakalne vrste in zastoji so v nejevoljo spravljali voznike kar 4 leta. Toliko je namreč trajalo, da so cesto uredili in po zagotovilih pristojnih naj bi teh težav bilo sedaj konec. Vsaj zaenkrat in pri galeriji. Sanacija bo olajšala in sprostila promet, prav tako ne bo več treba naokoli in po obvozih.

Skoraj enkrat dražje
Dela pri galeriji so se začela novembra 2021, končana pa bi morala biti že pred dvema letoma. Kot zatrjujejo pristojni, se je tako zelo zavleklo zaradi terena. Izvajalci del so ugotovili drugačno geološko sestavo brežine, kot je navedena v projektni dokumentaciji, prav tako pa naj bi se sestava tudi medsebojno razlikovala, čeprav gre za eno in le 320 metrov dolgo lokacijo. Posledično temu je prišlo do več sprememb pri gradnji in samem temelju brežine. »Žal se je v času projekta pojavilo več izzivov, tudi poplave leta 2023 so naredile svoje,« je o zahtevni sanaciji brežine na odprtju odseka dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Omenila je tudi, da je na regionalni cesti od Litije do Zagorja še kar nekaj odsekov, kjer bo treba preveriti, ali so prav tako potrebni obnove. V občinah Zagorje in Litija menijo, da je končanje galerije Šklendrovec zelo pomembna pridobitev. Župana Matjaž Švagan in Franci Rokavec podpirata tudi nadaljevanje sanacijskih del na cesti. Na predelu med Zagorjem in Litijo po ocenah dnevno prevozi okoli 10000 vozil. Podaljševanju del posledična je tudi končna vrednost projekta. Z začetnih, načrtovanih 6,5 milijona evrov ta sedaj znaša 10 milijonov.

Prva na cesto ministrica
Poleg gradnje 320 metrov dolge zaščitne armiranobetonske galerije pred padajočim kamenjem so nameščeni tudi podajno-lovilni sistemi in izvedena rekonstrukcija ceste. Med sanacijo so bile tudi dodatne težave. Nekaj časa so se vozniki na relaciji Zagorje Ljubljana morali delno voziti tudi z vlakom in avtobusom. Avtomobile so puščali v Zagorju oziroma v Litiji, z obeh omenjenih lokacij pa so na vmesni poti potovali od Litije do Ljubljane in nazaj tudi z nadomestnimi avtobusi. Le nekaj časa pred začetkom sanacije Šklendrovec jo je na isti regionalki drugim zagodel tudi podor pri odcepu za Podkum. S hriba v križišču se je na in čez cesto vse do Save vsul plaz. Danes je območje zavarovano z mrežami, ki prekrivajo pobočje, prav tako pa so nameščeni varovalni senzorji, ki se sprožijo ob zdrsu ali potresu in ustavijo promet. Prav tako se je na samem gradbišču galerije pred dvema letoma vsul večji plaz.
Na otvoritvi regionalke se je po njej prva uradno zapeljala ministrica Bratuškova in preizkusila vožnjo.

Foto: MP

Občina Zagorje ob Savi je dobila odločbo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o sofinanciranju ureditve športnega igrišča na Polju. S pomočjo sredstev z javnega razpisa za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo v letošnjem letu bodo uredili igrišče in mu dodali vsebine za športno udejstvovanje širokega kroga uporabnikov, predvsem mladostnikov in otrok.
Obnovljena športna površina bo primerna za igranje košarke, košarke 3 na 3, namiznega tenisa, nogometa, odbojke, badmintona, … V sklopu del bodo postavili nove koše za košarko, prilagojen koš za otroke in invalide, male gole ter mize za namizni tenis in uredili dostopne poti za gibalno ovirane osebe.
Naložbena vrednost projekta z DDV znaša dobrih 80 tisočakov, od tega bo ministrstvo prispevalo 50.000 evrov.

Foto: Občina Zagorje