Po zaključku velike nagradne igre »Radenska osveži, ti osvojiš«, ki je trajala od 1. maja do 31. julija letos, je mobilna hiška Hosekra dobila srečnega lastnika. Glavne nagrade se je razveselil Ivan Bebar iz Zagorja ob Savi, ki je ključe hiške prevzel na sedežu podjetja Hosekra v Slovenski Bistrici. V Radenski so poskrbeli tudi za dodatna razvajanja sodelujočih, saj so v času trajanja nagradne igre vsak teden podelili vikend paket v Zdravilišču Radenci.
V treh mesecih trajanja nagradne igre so v Radenski prejeli več kot 520 tisoč kod izpod zamaškov ali etiket njihovih izdelkov, izmed katerih so izžrebali omenjeno hiško in 12 vikend paketov v Zdravilišču Radenci.
»Gre za eno najbolj uspešnih nagradnih iger, ki smo jih organizirali v zadnjih petih letih. Tako kot so rasle temperature, je naraščalo tudi število udeležencev v nagradni igri. Največ sodelujočih je kode oddalo prav zadnje julijske dni in tako ujelo še zadnjo priložnost v boju za privlačne nagrade. Verjamemo, da smo s to akcijo ljubiteljem naših mehurčkov ponovno ponudili osvežitev in prijetno popestritev,«je povedal Marián Šefčovič, direktor Radenske Adriatic.

Glavni nagrajenec iz Zagorja je vnesel 12 kod. »Še zdaj se mi tresejo roke, razbija srce. Ob prejetem klicu, da sem dobil hiško, sem kar obsedel. Sprva nisem verjel, še zdaj ne morem verjeti, da imam takšno srečo. Neverjetno,« pravi. Lokacije, kjer bo hiška postavljena še nima, razmišlja tudi o katerih od pomurskih term, kjer vsako leto dopustuje.
Zmagovalcu so čestitali v podjetju Hosekra. »Sodelovanje z Radensko vidimo kot priložnost, kjer sta se združili dve uveljavljeni podjetji z dolgoletno prisotnostjo na slovenskem trgu. Skupaj smo zasnovali projekt, ki združuje kakovost, zanesljivost in dodano vrednost za končne uporabnike. Takšna sodelovanja nam omogočajo, da na inovativen način stopimo bližje ljudem in predstavimo naše izdelke v širšem kontekstu,« pravi Nina Potočnik, vodja programa mobilnih hišk Hosekra.

Foto: Radenska

Primož Roglič je v domačem kraju dobil novo obeležje v vrsti že posvečenih njegovim uspehom. Če spomnimo, po njem so poimenovali kolesarsko stezo, ima svoj park in železno silhueto podobe, njegova podoba se pojavlja v glavnem krožnem krožišču, posvetili so mu ulično razstavo s panoji, ob vsaki mednarodni zmagi z zmagovalno barvo osvetlijo nekatere zagorske dele in objekte, na najvišji evropski dimnik, ki je v Zasavju, so obesili kolo, je častni občan Zagorja, njegova podoba je na čistilni napravi na jamboru… in podobno. Nekatera obeležja so trajna, druga redna občasna in priložnostna. Eno trajnih je tudi najnovejše. Dobil je namreč tudi svojo leseno podobo.

Navijač z žago
Rogliča je v lesu upodobil umetnik lesenih skulptur in izdelkov Alojz Grabrovec iz Rogatca. Kip iz hrastovega debla je ustvaril z motorno žago. Hrast je najbolj odporen na vremenske pogoje, zato so se za izdelavo kipa odločili zanj. Kip je tudi še dodatno zaščiten. Uradno razstavili so ga v sklopu prve Skittijeve umetniške kolonije na odprtju novih poslovnih prostorov omenjenega kisovškega podjetja. Kip za načrtovano tradicionalno kolonijo je nastajal štiri dni. Grabrovec Rogliča ni nikoli še srečal osebno, pozna ga s televizije in sprejemov navijačev. Zato ga je upodobil po fotografiji z obrazom in značilno pozo rok. Upošteval je tudi siceršnjo Rogličevo naravno velikost. »Največji izziv in najtežji del je bil obraz. Le ena sama napačna poteza in narediš škodo, ki se je ne da popraviti. Pri na primer glini je drugače, les pa je les in ko je enkrat odžagan, v primeru napake ni pomoči in se ne da rešiti. Na obrazu pa se običajno najbolj vidi, če je kakšna napaka,« pravi Grabrovec. Kip ima dokončno podobo in ne bo nobenih popravkov.

Kje je zadnji del kolesa?
Lahko je postavljen zunaj, še boljše v tem primeru je, da je pod streho ali kako drugače zavarovan še dodatno. Ob uradni razstavi, ko so lesenega Rogliča prvič postavili na ogled, je nekatere začudilo, da je kip brez zadnjega dela kolesa. Avtor pravi, da ni pozabil in tudi časa ni zmanjkalo, ampak tega preprosto ni bilo moč narediti tako. »Hlod, iz katerega je nastal kip, je širok, kolikor je bil in iz njega je bilo kip treba ustvariti. Deblo raste v višino, ne v širino, zato je izdelan tako, kot je,« doda Grabrovec. Roglič pri nastajanju kipa ni sodeloval in ga bo videl, ko pride v Kisovec. Umetnik je s končnim izdelkom zadovoljen, kako pa misli, da bo Roglič? »Tega pa ne vem. Zato danes tudi odidem domov. Zbežim hahaha,« se še pošali.
Kip bo ostal v podjetju Skitti, tako kot vsi ostali, ki so jih umetniki ustvarjali za Skittijevo kolonijo.

Foto: ČZ

Zagorje ob Savi so predlani prizadela neurja in posledična velika škoda. Občina je v letošnjem letu zaključila sanacijo škode na cestnih odsekih s pomočjo sredstev za naravne nesreče iz leta 2023. Sanacija cestnega odseka Podkrnica–Mošenik–Sava je znašala okoli 800.000 evrov, sanacija javne poti Tirna–Kapla–Oblog 62.000 evrov, sanacija ceste Razpotje–Kolovrat–Orehovica okoli 900.000, sanacija odseka Šklendrovec–Klenovik–Podkum pa okoli 400.000. Na tem cestnem odseku bo sledila v letih 2025 in 2026 še druga faza rekonstrukcije v vrednosti okoli 500.000 evrov.
Zdaj začenjajo največjo plazovno sanacijo v zgodovini občine, ki bo po napovedih trajala kar 28 mesecev in katere vrednost je okoli 13 milijonov evrov. Gre za 3,5 hektarjev veliko območje na relaciji Prečna pot – Cesta zmage 16. Posledice plazu ogrožajo 15 objektov ter potok Medija s komunalnimi vodi, v sklopu naložbe pa bodo uredili tudi promet v tem delu mesta.

Zahtevna sanacija
Po postopku javnega naročanja so bili izbrani tudi strokovni nadzorniki, izvajalci zunanje kontrole kvalitete in izvajanja monitoringa po končani gradnji. »Na podlagi geoloških raziskav je bilo ugotovljeno, da je plazina tako globoka, da je potrebno območje zavarovati z globinskimi podpornimi konstrukcijami, piloti, kamnitimi izložbami in drenažami, ki bodo področje stabilizirali. Poleg tega bo na ta način varovano stanovanjsko naselje,« pravi Ivo Vrtačnik z Občine Zagorje o načrtih, kako so se lotili sanacije. S podpornimi konstrukcijami in ostalimi ukrepi bo zavarovano plazovito območje stanovanjskih objektov ter z regulacijskim zidom pred morebitno zajezitvijo zaščiten potok Medija. Plaz ogroža tudi večji pretočni bazen meteornih voda ob potoku Medija in bi ob sprožitvi plazine lahko zajezil potok in povzročil katastrofo večjih razsežnosti.

Najprej rušenje otroškega igrišča
Uredili bodo odvodnjavanje in sidrano pilotno steno, rekonstruirali most čez Medijo, zgradili nadomestni most in razširili Pečarjevo ulico za potrebe izvedbe sanacijskih del. Projekt je sofinanciran s strani ministrstva za naravne vire. »Po zakonu o odpravi naravnih nesreč je predvideno sofinanciranje do konca leta 2027. Projekt z vsemi stvarmi, ki sodijo poleg, pa naj bi bil po investicijskem programu predvidoma zaključen do konca leta 2028,« še pojasni Vrtačnik.
Začeli so z rušenjem otroškega igrišča med blokovskim naseljem na Cesti zmage in avtobusno postajo Zagorje. Rušenje in čiščenje okolice sta potrebna zaradi dostopa do centralnega dela gradbišča.

Foto: Občina Zagorje

Društvo RMED SREČNO ZAGORJE je letos organiziralo deveti tradicionalni pohod po rudarski pohodni in učni poti. Več kot 40 pohodnikov je na startu pozdravil predsednik društva z napotki o samem pohodu ter varnosti. Tradicionalna pot pelje mimo ohranjenega vhoda v jamo Orlek čez Kotredeščico mimo vrta tete Johance do letališča Ruardi. Od tam spust do Graščine in spomenika rudarskim rodovom, ki stoji na t. i. Trgu rudarskih rodov v Toplicah. Pohodniki so se letos ustavili ob Aleksandrovem rovu, kjer je v kamri originalen kip Sv. Barbare. Od tam se pot nadaljuje navkreber do kolonije in proti nogometnemu igrišču ter do Naselja na šahtu v Kisovcu. Domačini so pohodnike pričakali ob eni redkih ohranjenih krušnih peči iz tistih časov s sveže pečenim kruhom, kavo, napitki in sladkarijami. Po postanku nazaj po cesti do portalov Zveznega in Maksovega rova in Rudarskega muzeja. Na druženju po zaključku pohoda sta pohodnikom zapela člana društva Viktor Kotar in Uroš Ržišnik. Pohod je strokovno vodil Franci Brinovec, sofinancirala pa Občina Zagorje.

Foto: RMED

V Kisovcu ta teden poteka prva mednarodna kiparska kolonija. Nastala je na pobudo podjetja Skitti, na njej šest umetnikov iz Slovenije in Hrvaške z motornimi žagami ustvarja lesene kipe z motivi zagorske doline. Iz velikih debel nastajajo kipi s podobami Primoža Rogliča, Janeza Vajkarda Valvasorja, rudarja, kovača, stiska roke in zaljubljenega para.

»Ideja o kiparski koloniji se je porodila mojemu očetu Jožetu, ki na koloniji sicer tudi sam ustvarja. Izdeluje kip s podobo kovača. Oče že sedem let kipari, zadnjih pet let pa veliko ustvarja iz lesa z motorno žago. Izpod njegovih rok so nastale že številne skulpture, tudi božične jaslice, ki jih vsako leto postavimo na ogled. Zato ni nenavadno, da smo prav mi želeli s kolonijo združiti industrijo in umetnost. Vsekakor upamo, da bo dogodek postal tradicionalen in se bo prihodnje leto pridružilo še več umetnikov, ki bodo ustvarjali iz naravnega materiala, lesa,« pravi direktor Sergej Smrkolj.
Umetniške stvaritve bodo razstavili tudi na jutrišnjem slovesnem odprtju novih prostorov podjetja.

Foto: arhiv Skitti

Festival Speculum Artium, ki bo v Trbovljah v Delavskem domu potekal do 20. septembra, povezuje umetnost, robote, umetno inteligenco in virtualnost. S pomočjo tehnologije in umetnosti prinaša doživetja tematik, ki zaradi vsakdanjosti vedno znova uidejo zavestni pozornosti. Vabi k sprehodu med sencami odsotnih ljudi, med uporabniškimi profili, skozi robotsko mesto in čez minsko polje.
Sedemnajsta edicija festivala novomedijske kulture umetnost postavi v vlogo posrednice med tehnologijo in družbo. V času, ko tehnološki razvoj ruši predstave o samem bistvu človeštva in z neusmiljenim napredkom ne daje časa za vdih in razmislek, je naslavljanje vprašanj o socialnem vplivu tehnologije še toliko pomembnejše. Razstavljena umetniška dela gledalce vabijo, da aktivno sodelujejo, se dotaknejo in jih sooblikujejo, spremljevalni program pa vzpostavlja priložnosti za srečevanja in izmenjavo idej.

Razstavljavci tudi iz tujine
Letos se predstavlja 22 del ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. Ob priznanih projektih slovenskih avtoric Jasne Hribernik, Maše Jazbec in Nine Koželj so tudi dela gostujočih avtorjev Christe Somerer, Laurenta Mignonneauja, Marca Villanova in Simãa Costa ter dela številnih umetnikov in umetnic iz Slovenije, Avstrije, Španije, Portugalske, Francije, Bolgarije, Romunije, Srbije in Italije. S študentskimi deli se bodo na festivalu predstavile univerze Kunstuniversität Linz, Fakultet za medije i komunikacije iz Beograda, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici ter Naravoslovnotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani.
Poseben poudarek letos namenjajo opolnomočenju lokalne skupnosti z delavnicami, predavanji in prenosom dobrih praks. V sklopu festivala bodo potekale štiri delavnice, ki so del mednarodnega projekta Danube Dance Alliance, sofinanciranega s strani EU.
Obsežen spremljevalni program festivala prinaša tudi okrogle mize s priznanimi gosti, panele, srečanja z umetniki, izobraževalne delavnice in vodene oglede. Sočasno poteka tudi festival filma DigitalBigScreen 360°.
Več podrobnosti o programu in predstavljenih umetniških delih na speculumartium.si

Foto: ČZ

Pod okriljem Turistične zveze Slovenije in pod pokroviteljstvom predsednice RS Nataše Pirc Musar tudi letos poteka natečaj Moja dežela – znak gostoljubnosti 2025. Strokovna komisija, ki je konec avgusta letos obiskala Zagorje ob Savi, je občino uvrstila v kategorijo vzhajajočih turističnih krajev. Za izbor se je začelo spletno glasovanje, ki bo trajalo do vključno 15. oktobra 2025.

Za Zagorje ob Savi lahko vsak dan glasujete na povezavi: https://turisticna-zveza.si/spletno-glasovanje/moja-dezela-2025/152

Zaključni dogodek bo 10. novembra 2025 na Dnevih slovenskega turizma na Brdu pri Kranju, ko bo Turistična zveza Slovenije z zlatim, srebrnim in bronastim znakom gostoljubnosti nagradila najboljše tri po oceni strokovne komisije, zmagovalci iz vsake kategorije na spletnem glasovanju pa bodo prejeli zeleni znak gostoljubnosti.

Foto: ČZ

Letos so se v TD Ruardi Zagorje odločili za nov projekt. Na pobudo Zdenke Resnik so skupaj s PD Zagorje in zagorskimi taborniki pripravili pohod po obronkih zagorske doline od Kotredeža do Borij, ki so ga poimenovali Od Jakoba do Jakoba. 

Start 22 kilometrske pohodne poti je bil pri cerkvi sv. Jakoba v Kotredežu. Po pozdravnem nagovoru zagorskega župana Matjaža Švagana in predstavitvi župnika Janija Tušaka zgodovine cerkve, se je pohodna pot začela preko Klančiš, mimo Gamberka in proti Izlakam. Vmes je bil še postanek na kmetiji Kos, kjer so pohodnikom postregli z domačimi dobrotami. Tura naprej vodi proti Kolovratu in na Strmo njivo. Na cilju v Borjah so pohodnike pričakali člani družine Hočevar, ki skrbijo za cerkev sv. Jakoba, člani organizacijskega odbora ter predsednica KS Mlinše Kolovrat Mihela Urankar. Hočevarjev ata je pohodnikom odgovarjal na vprašanja o kraju in cerkvi, ki se sicer ponaša z zvonikom, pokritim z macesnovimi skodlami in lesenim stropom.

Za prijetno vzdušje so poskrbeli Rihard Majcen, Bojan Kovač in harmonikarja Anja Bregar ter Anže Kamnenovič. Pohodnikom so postregli z golažem in domačim štrudlom. Kot zanimivost, avtobus, ki je pohodnike odpeljal nazaj v Zagorje, je tokrat prvič pripeljal do Borij.

Foto: arhiv TD Ruardi

V zagorskem Zdravstvenem domu so po več mesecih prizadevanj uspeli zaposliti dve novi pediatrinji. »Bili smo optimisti in kljub nekajmesečnemu čakanju na potrditev ministrstva smo uspeli pridobiti dovoljenje za pogodbeno sodelovanje z dvema pediatrinjama. Z delom pričneta prihodnji mesec. Zato sem iskreno vesel, da lahko staršem sporočimo, da smo naše vrste na področju otroškega varstva uspešno okrepili,« je povedal direktor ZD Aleš Šabeder.
»Varnost in kvalitetna oskrba vseh občank in občanov, še posebej pa najmlajših, sta med našimi najbolj pomembnimi cilji, zato sem iskreno vesel, da je Zdravstveni dom Zagorje uspel zagotoviti tako pomembni novi kadrovski okrepitvi. Vodstvu se zato zahvaljujem za vso požrtvovalnost ob iskanju novih pediatrinj,« pravi župan Matjaž Švagan.

Iz ZD sporočajo tudi že urnike odprtja ambulant.
– Urša Jenko, dr. med., spec. pediatrije, bo ordinirala ob ponedeljkih in torkih dopoldan, z delom začne v ponedeljek, 29.09. 2025. Vključena bo tako v kurativo kot preventivo predšolskih otrok.
– Nina Kastelic, dr. med., spec. pediatrije, bo na voljo ob sredah popoldan in četrtkih dopoldan, z delom začne v sredo, 1. 10. 2025. Usmerjena bo predvsem v kurativo in obsežno preventivo šolskih otrok.
Ob četrtkih bo dr. Kastelic izvajala izključno preventivne preglede, namenjene celotnim razredom. Kurativno obravnavo bo ob teh terminih prevzela pediatrinja dr. Zaviršek.

Opredeljevanje otrok pri novih pediatrinjah že poteka. Starši lahko otroke vpišejo po urniku, ki je objavljen na spletni strani Zdravstvenega doma Zagorje ob Savi. Prav tako še zmeraj opredeljuje tudi zdravnica Nina Rink dr. med.

Foto: ČZ

Občino Hrastnik sta obiskala minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Ogledali so si gradbišči projektov Sklada za pravičen prehod – Podjetniški inkubator in Poslovno cono Rudnik. Z gostoma so iskali rešitve in možnosti njune preureditve.
Dela že pospešeno potekajo, zaključek obeh projektov pa je predviden maja 2026.

Foto: Občina Hrastnik