Primož Roglič je v domačem kraju dobil novo obeležje v vrsti že posvečenih njegovim uspehom. Če spomnimo, po njem so poimenovali kolesarsko stezo, ima svoj park in železno silhueto podobe, njegova podoba se pojavlja v glavnem krožnem krožišču, posvetili so mu ulično razstavo s panoji, ob vsaki mednarodni zmagi z zmagovalno barvo osvetlijo nekatere zagorske dele in objekte, na najvišji evropski dimnik, ki je v Zasavju, so obesili kolo, je častni občan Zagorja, njegova podoba je na čistilni napravi na jamboru… in podobno. Nekatera obeležja so trajna, druga redna občasna in priložnostna. Eno trajnih je tudi najnovejše. Dobil je namreč tudi svojo leseno podobo.

Navijač z žago
Rogliča je v lesu upodobil umetnik lesenih skulptur in izdelkov Alojz Grabrovec iz Rogatca. Kip iz hrastovega debla je ustvaril z motorno žago. Hrast je najbolj odporen na vremenske pogoje, zato so se za izdelavo kipa odločili zanj. Kip je tudi še dodatno zaščiten. Uradno razstavili so ga v sklopu prve Skittijeve umetniške kolonije na odprtju novih poslovnih prostorov omenjenega kisovškega podjetja. Kip za načrtovano tradicionalno kolonijo je nastajal štiri dni. Grabrovec Rogliča ni nikoli še srečal osebno, pozna ga s televizije in sprejemov navijačev. Zato ga je upodobil po fotografiji z obrazom in značilno pozo rok. Upošteval je tudi siceršnjo Rogličevo naravno velikost. »Največji izziv in najtežji del je bil obraz. Le ena sama napačna poteza in narediš škodo, ki se je ne da popraviti. Pri na primer glini je drugače, les pa je les in ko je enkrat odžagan, v primeru napake ni pomoči in se ne da rešiti. Na obrazu pa se običajno najbolj vidi, če je kakšna napaka,« pravi Grabrovec. Kip ima dokončno podobo in ne bo nobenih popravkov.

Kje je zadnji del kolesa?
Lahko je postavljen zunaj, še boljše v tem primeru je, da je pod streho ali kako drugače zavarovan še dodatno. Ob uradni razstavi, ko so lesenega Rogliča prvič postavili na ogled, je nekatere začudilo, da je kip brez zadnjega dela kolesa. Avtor pravi, da ni pozabil in tudi časa ni zmanjkalo, ampak tega preprosto ni bilo moč narediti tako. »Hlod, iz katerega je nastal kip, je širok, kolikor je bil in iz njega je bilo kip treba ustvariti. Deblo raste v višino, ne v širino, zato je izdelan tako, kot je,« doda Grabrovec. Roglič pri nastajanju kipa ni sodeloval in ga bo videl, ko pride v Kisovec. Umetnik je s končnim izdelkom zadovoljen, kako pa misli, da bo Roglič? »Tega pa ne vem. Zato danes tudi odidem domov. Zbežim hahaha,« se še pošali.
Kip bo ostal v podjetju Skitti, tako kot vsi ostali, ki so jih umetniki ustvarjali za Skittijevo kolonijo.

Foto: ČZ