DPM Trbovlje je začelo z zbiranjem prijav za jesenske počitniške aktivnosti ter počitniško varstvo. Letošnje dogajanje so poimenovali Buče in duhci vol. 2.
Počitniške aktivnosti bodo v Rudarskem domu Trbovlje od 27. do 30. oktobra med 9. in 13. uro, namenjene so otrokom od 6 do 14 let.

Na društvu prosijo, da otroka prijavite samo na eno prijavnico, glede na vaše potrebe. Prijavnico najdete na https://dpmtrbovlje.si/prijave

Prijavnico za počitniško varstvo za otroke, katerih starši bodo v času počitnic v službi, pa najdete na https://dpmtrbovlje.si/varstvo

Društvo starše obvešča tudi o pomembnih informacijah:
– za starše, ki to potrebujete, omogočamo dodatno varstvo otrok pred ali po programu (informacije so navedene v prijavnici)
– prosimo, da na prijavnici za varstvo v polje “opombe” zapišete točen čas prihoda in odhoda otroka, kar nam bo v pomoč pri organizaciji
– jesenske počitniške aktivnosti ‘‘BUČE in DUHCI vol.2’’ poteka na prostovoljski ravni, prostovoljci se bodo potrudili za lepe počitnice vaših otrok
– za menjalnico igrač je zaželeno, da otrok prinese s seboj kakšno igračo, ki je ne uporablja več (delujoča, brez poškodb, očiščena) in jo zamenja z drugo.

Za vsa vprašanja so na društvu na voljo na info@dpmtrbovlje.si ali na 041 618 414.

Foto: ČZ

V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje so v organizaciji Zveze kmetic Slovenije tradicionalno izbirali kmetico leta. Za leto 2025 je ta postala Matejka Sečnik s Horjula. Prireditve se je med drugimi udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Zagorski župan Matjaž Švagan ter podžupana Mitja Adamlje in Janez Vovk so pred podelitvi tradicionalno sprejeli vse štiri nominiranke in predsednico Zveze Ireno Ule.

Kmečkim ženam so izrazili podporo slovenskim kmetom, še posebej pa kmeticam, ki v težkih časih za slovensko kmetijstvo še vedno vztrajajo in ohranjajo dejavnost. Da so kmetije v nezavidljivem položaju in prihodnost slovenskega kmetijstva negotova, so potrdile tudi kmetice. Po informacijah Irene Ule v povprečju v Sloveniji vsak dan ugasnejo tri kmetije. Ena od nominirank je povedala, da je bilo na njihovem območju še pred kratkim dvajset kmetij, danes pa so ostale le še tri.
Kmetice so bile kritične do zakonodaje, ki kmetijam nalaga veliko obveznosti – birokracije, naložb, ki zahtevajo visoke finančne vložke in tudi okoljskih preprek. Zato se mladi večinoma ne odločajo za nadaljevanje dejavnosti, starejši kmetje pa sami ne zmorejo vseh bremen.

Foto: Občina Zagorje

Turistična zveza Slovenije je zaključila letošnje spletno glasovanje natečaja Moja dežela – znak gostoljubnosti. V kategoriji vzhajajočih turističnih krajev je največ glasov dobilo Zagorje ob Savi.
Na svečani prireditvi 10. novembra 2025 na Brdu pri Kranju bo slovesna razglasitev, na kateri bo Zagorje ob Savi, ki se že ponaša s srebrnim znakom gostoljubnosti, dobilo še zeleni znak gostoljubnosti.

Foto: ČZ

Na Regionalni razvojni agenciji Zasavje je potekal dogodek H2Green = Prihodnost ali sedanjost: Zakonodajno-regulatorni forum. Udeležili so se ga predstavniki vlade, industrije in raziskovalne sfere iz različnih držav, ki so razpravljali o priložnostih, izzivih in zakonodajnih okvirih razvoja vodikovih tehnologij za prehod v ogljično nevtralno družbo na ravni regij in širše. Dogodek je organizirala Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRAZ) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v okviru Interreg SI-AT projekta H2GreenFUTURE, ki ga vodi Kemijski inštitut.
Mag. Tina Seršen, državna sekretarka za področje energetike na MOPE, je v uvodnem nagovoru poudarila: »Veseli me, da prav Regionalna razvojna agencija Zasavje s partnerji iz Slovenije in Avstrije ter ob strokovni podpori Kemijskega inštituta prevzema aktivno vlogo pri spodbujanju dialoga med državo, industrijo, raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Le s sodelovanjem vseh deležnikov bomo lahko zagotovili pravičen prehod, ki ne bo pustil nikogar ob strani. Današnji forum odpira ključna vprašanja – kako zakonodajno in regulatorno okolje narediti bolj spodbudno za razvoj vodikovih tehnologij, kako pospešiti uvajanje pilotnih projektov ter kako okrepiti lokalne energetske skupnosti, ki bodo temelj nove, odporne energetske prihodnosti. Ob tem želim posebej poudariti pomen komunikacije – ne le med institucijami, temveč tudi z javnostjo, izobraževalnim sistemom in mladimi. Zasavje že kaže pot z vključevanjem tem o energiji in vodiku v šolske programe – in to je prava smer: od zgodovine premoga k prihodnosti vodika.«

Na forumu so izpostavili pomen jasnih zakonodajnih okvirjev in spodbudnega okolja za hitrejši razvoj vodikovih tehnologij ter oblikovanje skupnih standardov. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks iz treh avstrijskih zveznih dežel, projekta North Adriatic Hydrogen Valley (NAHV) iz Italije in Hrvaške ter Zasavja, kjer nastaja Center za razvoj, demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT). »Glavni cilj priprave Akcijskega načrta za vodik je priprava ukrepov in priporočil odločevalcem za vzpostavitev spodbudnega razvojnega okolja, ki bo omogočilo vzpostavitev trajnostnega vodikovega ekosistema v Sloveniji za nadaljnji razvoj proizvodnje in uporabe vodika ter potrebne infrastrukture v Sloveniji skladno s cilji NEPN in drugimi strateškimi razvojnimi usmeritvami Sloveniji,« pravi mag. Stane Merše z Instituta Jožef Stefan.
»Vodik ni le energija prihodnosti – znotraj projekta NAHV ga vnašamo v sedanjost. Da bi to uspelo, potrebujemo jasen in spodbuden zakonodajni okvir, ki bo omogočil razvoj vodikove družbe v Sloveniji in širše,« dodaja Jerneja Sedlar iz HSE.

V projektu H2GreenFUTURE partnerji naslavljajo izzive, povezane z razvojem vodikovih tehnologij za prehod v ogljično nevtralno družbo v obeh državah. Naraščajoči vpliv podnebnih sprememb in potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov poudarjata pomen razvoja ogljično nevtralnih tehnologij, kjer imajo vodikove tehnologije velik potencial.
Pripravo izobraževalnih vsebin koordinira Koroška univerza uporabnih znanosti, RRAZ pa jih v sodelovanju s projektom Zasavsko učno stičišče Preplet, ki ga sestavlja konzorcij večine zasavskih šol, pilotno uvaja v zasavske srednje šole.
Poleg teoretičnih in praktičnih prikazov bodo šolam in podjetjem na voljo tudi usposabljanja v Centru za razvoj, demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT). Laboratorij bo omogočil razvoj in preizkušanje naprednih rešitev za zeleni in nizkoemisijski vodik, zajem ogljikovega dioksida ter učinkovito rabo virov.«
Dogodek so zaključili z okroglo mizo o glavnih izzivih zakonodajno-regulatornega področja in oblikovanju predlogov rešitev ter priporočil za pospešitev razvoja vodikovih tehnologij.

Foto: RRAZ

Mesec prve pomoči je letos potekal v znamenju povezave med prvo pomočjo in klimatskimi spremembami.
Območna združenja RK so po celi Sloveniji izvajala različne brezplačne delavnice temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED-ja. Med drugim je v Zasavju potekalo tudi 31. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije.
Pri Rdečem križu Slovenije, drugih deležnikih ter sodelujočih želijo predvsem izpostaviti dejstvo, da morajo biti znanja in veščine prve pomoči dostopna vsakomur. V veliko pomoč, predvsem pri ozaveščanju in spodbujanju najmlajših, so jim v zadnjem letu tudi poučne pravljice na temo prve pomoči, ki so jih izdali v tem obdobju – Medved Henri in Klic na 112 ter Medved Henri in Srčni zastoj, prav v teh dneh pa je iz tiskarne prišla še tretja, Medved Henri in Nesreča na bajerju, kjer so se posvetili utopitvi, podhladitvi in še enkrat več izpostavili pomen vseživljenjskega učenja ter poznavanja temeljnih postopkov oživljanja, ne glede na starost in spol.
Delavnice, ki jih pripravljajo območna združenja Rdečega križa Slovenije lahko najdete na https://www.rks.si/files/2025/10/svetovni-dan-ozivljanja_RKSOZ_oktober2025_v03.pdf, vse brezplačne delavnice v sklopu akcije Slovenija oživlja pa na https://www.zsms.si/slovenijaozivlja/lokacije-promocij.

Foto: RKS

Razvojni center Novo mesto, Regionalna razvojna agencija Posavje in Regionalna razvojna agencija Zasavje so včeraj v Škocjanu pripravili medregijski dogodek Vlagamo v povezano in dostopno prihodnost. Dogodek je povezal tri razvojne regije, ki se soočajo s podobnimi izzivi in odprl prostor za dialog, izmenjavo mnenj in iskanje skupnih rešitev predvsem na področju turizma in dostopnosti v širšem pomenu.
Udeležence je pozdravil župan občine Škocjan Jože Kapler. Prisotne je nagovoril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je izpostavil, da bo Slovenija uspešna, če bomo med sabo sodelovali. »Povezovanje ne sme biti zgolj geografsko, ampak tu predvsem mislim na kulturo, gastronomijo in naravo in ko ta povezovanja zaživijo, lahko ustvarimo prave turistične produkte, ki bodo obiskovalcem ponudili doživetje in spomine,« je povzel. Poudaril je tudi pomen sodelovanja regionalnih agencij. »Kot prvo prenos izkušenj in znanja iz ene v drugo regijo, drugo kadrovske težave, ki jih imamo in tretje, vsi skupaj imamo lahko dobre produkte na več segmentih, bodisi v turizmu ali gospodarstvu ali kulturi«.

Prihodnost v sodelovanju
Da je prihodnost v sodelovanju, je poudaril tudi državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. »Veseli me, da vse tri razvojne regije zelo uspešno črpajo in koristijo tudi tehnično pomoč na način, da organizirajo tovrstne dogodke. Če hočemo doseči naš cilj, torej da bodo regije močne in posledično tudi, da bo država močna, je ključno, da regije začnejo med sabo sodelovati, torej potrebujemo en povezan sistem upravljanja na področju splošnih storitev, potrebujemo pa tudi ekonomsko preobrazbo,« meni.
Generalna direktorica Direktorata za turizem MGTŠ Dubravka Kalin je napovedala ukrepe in načrtovane razvojne spodbude v turizmu in načrtovano novo organiziranost destinacij v Sloveniji. Na direktoratu so zaključili usklajevanje Akcijskega načrta Strategije slovenskega turizma z 19 ministrstvi in drugimi inštitucijami. Izpostavila je, da je slovenski turizem še vedno v največjem investicijskem ciklu v zgodovini ter v okviru evropske kohezijske politike 2022-2027 napovedala še dva razpisa iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Eden bo financiral turistične atrakcije in projekte ob objektih kulturne dediščine v vzhodni kohezijski regiji v vrednosti slabih 7 milijonov evrov, drugi pa zadeva trajnostni razvoj in upravljanje turističnih destinacij, kjer je za obdobje 2026-2028 namenjenih dobrih 15 milijonov evrov.

Sofinanciranje s strani EU
Pri slednjem razpisu gre za novo organiziranost slovenskega turizma na srednji in višji ravni, z željo izboljšati učinkovitost in kakovost, okrepiti razvoj novih turističnih produktov, krepiti in nadgraditi destinacijske znamke, izboljšati kompetence, krepiti zadovoljstvo turistov, zaposlenih in prebivalstva ter dvigniti konkurenčnost slovenskega turizma.
Simon Kovačič z Razvojnega centra Novo mesto je predstavil vse bolj uspešen produkt Turizem v zidanicah in poudaril pomen sodelovanja, Jana Apih, direktorica Green Destinations je izpostavila projekt Regenerativni razvoj ob reki Savi, Dominika Koritnik Trepel pa dostopnost kot razvojno priložnost.
Dogodek je bil organiziran s pomočjo sredstev tehnične pomoči evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, ki so med drugim namenjena krepitvi zmogljivosti regionalnih partnerjev za pripravo, medregijsko usklajevanje ter uresničevanje projektov in ukrepov, ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo skladov EU.

Foto: RRA Zasavje

Odbor za šolstvo in kulturo je za letošnje leto na spletni povezavi https://www.zagorje.si/objava/1175360 objavil razpis za predloge prejemnikov priznanj in plaket dr. Slavka Gruma.
Predloge je mogoče poslati najkasneje do 31. decembra 2025 na naslov Občina Zagorje ob Savi, Odbor za šolstvo in kulturo, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom »predlogi za plakete in priznanja dr. Slavka Gruma«.

Plakete dr. Slavka Gruma so namenjene kulturnim delavcem, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kulturnim društvom, stalnim kulturnim ustanovam in zavodom ter kulturnim sekcijam in skupinam za izjemne dosežke na področju kulture v daljšem časovnem obdobju. Priznanja dr. Slavka Gruma pa so namenjena skupinam in posameznikom za opazne dosežke v krajšem časovnem obdobju.
Plakete in priznanja podeljujejo že od leta 1975, doslej je bilo podeljenih že 224.

Foto: ČZ

Letos mineva 30 let od ustanovitve Konjeniškega kluba Trbovlje. Med drugim so v sklopu aktivnosti ob okroglem rojstnem dnevu tradicionalno pripravili tudi dan odprtih vrat v Retju nad Trbovljami, kjer imajo prostore. Obiskovalcem so pokazali, kaj počno. Ogledati si je bilo moč jahalno šolo na različnih nivojih z uveljavljenimi tekmovalkami in s spoznavanjem ježe za najmlajše in neizkušene. Na voljo je bilo druženje s konji v društvu, ježa in podobno, v društvo pa se je bilo moč tudi včlaniti.
Društvo so ustanovili leta 1995. Hleve je postavila takratna TET Trbovlje, prav tako je bila njihova zasluga kontejner, maneža, senik in napeljava elektrike in vode. Na pomoč je priskočila tudi Kmetijska zadruga Trbovlje, ki je zagotovila krmo. »Trideset let delovanja društva je zgodba o predanosti, delu in vztrajnosti. Iz pepela nekdanje termoelektrarne smo ustvarili prostor, kjer se prepletajo ljubezen do konj, narave in skupnosti. Vsaka ograja, žebelj, kamen je bil postavljen z rokami ljudi, ki so verjeli, da so konji več kot hobi – so način življenja. Hvaležna sem vsem, ki so z znanjem, časom in srcem prispevali k razvoju društva. Naj ta dogodek ohrani spomin na vse, kar smo skupaj dosegli in naj bo spodbuda prihodnjim generacijam, da nadaljujejo to zgodbo,« pravi predsednica kluba Anja Drnovšek.

Člani tudi od drugod
Med člani društva so tudi jahači izven Zasavja. Nekateri imajo v društvu svoje konje, ostali so društveni. V klubu skrbijo tudi za lastniške konje, ki jih imajo lastniki v nastanitvi in oskrbi pri njih. Zanje plačujejo hlevarja, ki jih oskrbuje v času njihove odsotnosti.
Društvo je neprofitno in deluje na bazi prostovoljstva. »Prihajajo tako člani, kot nečlani in kljub temu, da je v Sloveniji na splošno kriza s prostovoljci, se ne morem pritoževati. Imamo zlata dekleta, skupaj nas je približno 20 prostovoljcev, brez katerih ne bi šlo. Poskrbimo za večino osnovnih stvari in se kar dobro znajdemo, za večje, bolj težaške in take, ki terjajo določena posebna znanja, pa moramo pomoč poiskati izven društva,« doda Drnovškova.
Društvo se je usmerilo predvsem v otroški program in dresurno jahanje, pridobilo nove trenerje, organizira klubske tekme za otroke, poletne tabore, delavnice in izobraževalne dogodke. Poleg spoznavanja društva in druženja s konji so pripravili tudi srečelov, prodajali so majice z društvenim znakom, na stojnicah so bile različne dejavnosti za najmlajše, za obiskovalce so pekli palačinke in miške ter pripravili golaž. V sliki in besedi so z manjšo razstavo in letaki na prostem predstavili tudi zgodovino društva.

Foto: ČZ in Jošt Košak

Na včerajšnjo izjavo ZD Trbovlje glede problematike Urgentnega centra, ki smo jo objavili na zasavje.si, se je odzvala SB Trbovlje.
Tako, kot izjavo ZD Trbovlje, v celoti in nelektorirano objavljamo tudi izjavo SB Trbovlje.
Na portalu s tem zaključujemo polemiko med omenjenima stranema o predmetni zadevi, saj menimo, da je obema bilo omogočeno odgovoriti in sta tudi podali svoje poglede in mnenja.

Spoštovani,
Splošna bolnišnica Trbovlje kot edini javni zdravstveni zavod v regiji, ki deluje na sekundarni ravni, sporoča, da z zdravstvenimi zavodi v regiji, ki sicer delujejo na primarni ravni, ne bomo javno polemizirali glede organizacije delovanja urgentnega centra in ostalih delov bolnišnice, še posebej ne v času, ko še tečejo pogajanja glede nadaljnjega dela. Menimo namreč, da je takšno javno polemiziranje neproduktivno in ni smiselno, še posebej ne iz razloga, ker organizacijo delovanja bolnišnice pavšalno sodijo osebe, ki na sekundarnem nivoju nikoli niso opravljale svojega dela. Izvajanje enote za hitre preglede (EHP), ki je predmet spora je sicer naloga ZDT, zato tudi ne razumemo namena odpiranja drugih tematik.
Splošna bolnišnica Trbovlje je sama odgovorna za delovanje urgentnega centra in za vsakega pacienta, ki stopi vanj, posledično mora Urgentni center delovati enovito in usklajeno s preostalimi deli bolnišnice, tako z vidika organizacije, kot tudi z vidika lokacije. Zato ne moremo in ne bomo pristali na to, da bi urgentne paciente, ki pridejo v urgentni center, napotovali na druge lokacije, tudi če so Ie-te »Ie 100 m oddaIjene«, saj bi jih s tem izpostavljali nesprejemljivim tveganjem, ki so se v naši državi že tragično končala.
Zato Zdravstvenemu domu Trbovlje predlagamo, da se v nadaljnjih razmišljanjih glede delovanja urgentnega centra omeji predvsem na interese pacientov in svoje, z zakonom predpisane naloge, torej na delovanje njemu zaupane Enote hitrih pregledov, locirane v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Trbovlje.
Splošna bolnišnica Trbovlje

Foto: ČZ

V zvezi s situacijo Urgentnega centra v Trbovljah je ZD Trbovlje podal dodatno, obširno pojasnilo. Objavljamo ga v celoti.
Za njihov odziv smo se obrnili tudi na Splošno bolnišnico Trbovlje in ga bomo objavili, če ga bodo poslali.

Dne 25. 9. 2025 smo bili s strani Splošne bolnišnice Trbovlje obveščeni, da s 1. 10. 2025 ukinja delovanje urgentnega centra. Razumljivo je informacija povzročila precejšnjo vznemirjenost in zaskrbljenost v javnosti. V obrazložitvi in javnih nastopih navajajo, da jih skrbi za nadaljnjo zagotavljanje nujne medicinske pomoči (NMP) in dežurne službe (OS) v Zasavju in da sami ne zmorejo več zagotavljati delovanja urgentnega centra. Navajajo tudi, da je za napovedan ukrep zaprtja urgentnega centra »kriv« Zdravstveni dom Trbovlje, ker je pred več kot dvema letoma prenesel izvajanje dežurne službe nazaj v prostore zdravstvenega doma.
Trditve Splošne bolnišnice Trbovlje so daleč od resnice in pomenijo hudo zavajanje javnosti!
Splošna bolnišnica Trbovlje ni nikoli v zgodovini zagotavljala zunaj-bolnišnične NMP in OS za občino Trbovlje. Več desetletij, danes in tudi v prihodnje bo zunaj-bolnišnično NMP in OS za prebivalce občine Trbovlje zagotavljal Zdravstveni dom Trbovlje. Z zaprtjem urgentnega centra se za prebivalce Trbovelj ne bi spremenilo čisto nič, razen da v primeru potrebe po ambulantni zdravstveni oskrbi ponoči, preko vikendov in praznikov pridejo v Zdravstveni dom Trbovlje in ne v Urgentni center Splošne bolnišnice Trbovlje, kar pa je bila praksa tudi zadnji 2 leti. Zato je strašenje pacientov s strani Splošne bolnišnice Trbovlje, kako zelo je ogrožena zdravstvena oskrba v času dežurstva, povsem odveč.
Za domnevno zaprtje urgentnega centra ne more biti kriv Zdravstveni dom Trbovlje!
Skrajno neprimerna pa je trditev Splošne bolnišnice Trbovlje, da naj bi bil za domnevno zaprtje urgentnega centra kriv Zdravstveni dom Trbovlje. Ob odprtju Urgentnega centra v Splošni bolnišnici Trbovlje 1. 1. 2016 je Zdravstveni dom Trbovlje takoj prenesel svojo dežurno službo v prostore urgentnega centra. Takrat smo naivno verjeli odločevalcem, da bo kmalu sledila prenova sistema NMP in OS v Zasavju, ki bo v sistem prenovljene NMP in OS vključila vse tri zdravstvene domove in vse koncesionarje v regiji. Zadnjih 10 let je vodstvo Zdravstvenega doma Trbovlje posvetilo veliko časa in energije za ureditev razmer na tem področju. Medicinska stroka je tudi s pomočjo prispevka in prizadevanj Zdravstvenega doma Trbovlje prišla do konsenza, kako bi bilo potrebno organizirati zunaj-bolnišnično NMP in OS v državi in seveda tudi v Zasavju. Strokovna izhodišča so bila večkrat predstavljena tako Ministrstvu za zdravje, kot tudi lokalnim deležnikom v Zasavju. Ves čas najbolj nasprotujejo strokovnim izhodiščem nekateri lokalni politiki in nekatera vodstva zdravstvenih domov, ki na področju sodobne in kakovostne zunaj-bolnišnične NMP in OS nimajo ustreznih znanj.
Svojo naivnost smo drago plačali. 8 let smo kljub slabim razmeram vztrajali v prostorih Urgentnega centra Splošne bolnišnice Trbovlje in upali, da bo vendarle prevladal razum in bomo v Zasavju uredili zunaj­ bolnišnično NMP in OS na sodoben način, ki bi bil varen in strokoven tako za paciente kot tudi za izvajalce. Žal smo se motili. Enota za hitre preglede (EHP) v urgentnem centru je postajala osrednja ambulanta NMP in OS za celo Zasavje in pogosto tudi za Splošno bolnišnico Trbovlje. Obremenitve v enoti za hitre preglede so se iz leta v leto povečevale. Zdravstveni kader je zagotavljal skoraj izključno Zdravstveni dom Trbovlje. Zdravstveno osebje ostalih dveh zdravstvenih domov v regiji se v delo v enoti za hitre preglede ni želelo vključevati. Ker je zagotavljanje kadra za delo v enoti za hitre preglede, ki ga je kadrovsko popolnjeval samo Zdravstveni dom Trbovlje, začelo resno ogrožati redno delo celega zdravstvenega doma, smo bili sredi leta 2023 (po osmih leta dela v urgentnem centru) prisiljeni prenesti izvajanje ambulantne NMP in DS za prebivalce občine Trbovlje nazaj v prostore Zdravstvenega doma Trbovlje. Za paciente se tako ni spremenilo nič, razen lokacije (100 m stran iz urgentnega centra). V kolikor bi Splošna bolnišnica Trbovlje v urgentnem centru izvajala ustrezno triažo, torej določanje prioritete zdravljenja pacientov glede na resnost njihovega stanja, jim to, da je lokacija ambulantne NMP 100 m stran iz urgentnega centra, ne bi predstavljalo nobene težave. Vse paciente, katerih stanje namreč zahteva »zgolj« ambulantni pregled, bi lahko preusmerili v Zdravstveni dom Trbovlje.
V Zdravstvenem domu Trbovlje izvajamo vse programe, ki jih imamo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje plačane!
V okviru NMP in DS moramo zagotavljati vozilo urgentnega zdravnika in 2 nujni reševalni vozili 24/7. To zagotavljamo! Potrebno pa je poudariti še nekaj. Z vozilom urgentnega zdravnika (VUZ) ne moremo istočasno pokrivati tudi enote za hitre preglede v urgentnem centru. VUZ je namreč namenjen nujnim intervencijam na terenu in ne ambulantnemu delu. Pokritje enote za hitre preglede v času dežurstev je potrebno urediti drugače, ob sodelovanju vseh deležnikov v regiji.
V pravilniku o Nujni medicinski pomoči je navedeno, da mora v urgentni center svojo dežurno službo prenesti najbližja enota, ki ima dežurno službo priznano. Zdravstveni Trbovlje nima priznane dežurne službe, ampak vozilo urgentnega zdravnika. Katera je najbližja enota dežurne službe, na tem mestu niti ni pomembno (ni pa to Zdravstveni dom Trbovlje).
Ne drži, da bi Zdravstveni dom Trbovlje moral svoje enote NMP prestaviti v Urgentni center Splošne bolnišnice Trbovlje!
V Uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2025 je sicer navedeno, da naj bi te enote do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva pokrivale tudi enoto za hitre preglede (kar je tudi sicer sporno ter nevarno tako za paciente kot zdravstvene delavce, saj pomeni hkratno delo v ambulanti in na terenu). Toda – minister za zdravje je 28. 12. 2022 sprejel sklep, s katerim je potrdil načrt vzpostavitve dispečerske službe zdravstva, po katerem je skrajni rok za vključitev mobilnih enot določen za 4. 12. 2023. Po preteku 6 mesecev od tega roka se mobilne enote, ki niso vključene v dispečersko službo zdravstva, ne morejo več financirati iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje. To razumemo tudi kot skrajni rok, da je dispečerska služba zdravstva vzpostavljena, saj noben organ tega roka ni nikoli podaljšal. Zdravstveni dom Trbovlje se je v dispečersko službo zdravstva vključil 1. 12. 2023. lzvozni čas teh enot je do 1 minute, kar pomeni, da enota NMP ne more hkrati opravljati tudi dela v ambulanti.
Glavni vir za nastalo težavo so kadrovske težave Splošne bolnišnice Trbovlje, za katere pa ni kriv Zdravstveni dom Trbovlje!
Nenavadno se nam zdi, zakaj se je Splošna bolnišnica Trbovlje odločila za ta korak ravno sedaj, ko potekajo najbolj resni pogovori o ureditvi zunaj-bolnišnične NMP in DS v Zasavju. Na teh pogovorih je sodelovala tudi Splošna bolnišnica Trbovlje in se s predlaganimi rešitvami strinjala. Ne moremo se znebiti občutka, da zeli Splošna bolnišnica Trbovlje s tem prikriti dolgoletno pomanjkanje kadra in dostikrat pomanjkljivo organizacijo dela v bolnišnici. Zdravniki in zdravstveni sodelavci primarnega nivoja ne moremo reševati kadrovske podhranjenosti v bolnišnici. Ne le bolnišnice, vsi nivoji zdravstva se soočamo z velikim pomanjkanjem kadra.
Tudi mi smo imeli še pred nekaj leti hude kadrovske težave, pa zanje nismo krivili drugih. Z vzpostavljanjem dobrih pogojev dela ter vlaganjem v zaposlene na strokovnem področju in na področju mehkih veščin smo izboljšali odnose in komunikacijo ter postali zanimivi za nove kadre.
Zdravstveni dom Trbovlje se bo še naprej zavzemal za sodelovanje vseh deležnikov na področju organiziranja NMP in DS v Zasavju!
Prepričani smo, da pot očitkov in poglabljanja konfliktov ni prava. Zdravstvena oskrba naših pacientov v Zasavju bo boljša, če bomo sodelovali in si vsaj minimalno zaupali in če bomo v strpnem in spoštljivem dialogu iskali najboljše rešitve za paciente, ki so nam zaupani. Upamo, da pri iskanju rešitev ne bomo tako osamljeni, kot do sedaj.

Strokovna vodja ZD Trbovlje
Aleksandra Jutreša Prah, dr. med., spec. druž. med.

Direktor ZD Trbovlje
Denis Tomše, doc. dr.