Arhiv Značk: Naslovnica

5KA za mlade petke

Založba 5KA vsako leto organizira natečaj Mladi pisatelj leta. Mladi od 10 do vključno 17 let pošljejo knjigo, dolgo vsaj 50 wordovih A4 strani (pisava 12). »Torej konkretno knjigo, ne le zgodbic. Zmagovalcu izdamo knjigo v tiskani obliki. Knjiga se prodaja na vseh prodajnih mestih založbe (skoraj vse knjigarne po Sloveniji, spletna mesta …), gre v knjižnice in šole. Avtorju seveda pripada avtorski honorar (do 75 % dodane vrednosti knjige),« pravi ustanoviteljica založbe in vodja izbora Petra Škarja.
Ne strinja se s splošnim mnenjem, da danes mladi premalo ali celo ne berejo. Prav nasprotno. Berejo in tudi pišejo. Tudi sama bralka in pisateljica je tečaj organizirala s preprosto željo spodbujati pisanje v slovenskem jeziku med mladimi, talente pisanja dati v ospredje in jim pokazati, kaj lahko s svojim talentom ustvarjajo. »To bodo naslednji pisci najlepših slovenskih knjig. Smo pa s tem spodbudili tudi branje med najstniki – prav radi posegajo po knjigah, ki so jih napisali njihovi vrstniki. Ali povedano drugače, ker verjamemo, da kot človek potrebuje svoje korenine dediščine, tako narod potrebuje lastno močno kulturo,« doda.

Njena filozofija in vodilo pri delu sta jasna. Knjiga ne sme biti zgolj papirnati izdelek s ceno na platnici. Knjiga je umetnost. »Kaj je bolj čarobno od tega, da s samo 25 različnimi črkami iz bralca lahko izvabimo jok, smeh, ganjenost, strah, bolečino ali radost? Kaj je močneje od tega, da s kombinacijo 25 črk nekomu lahko spremeniš življenje? Mu daš upanje, ko ga najbolj potrebuje; mu vliješ vero, ko ta že skoraj usahne; mu daš nauke, ki mu spremenijo pogled na svet; mu poveš zgodbe, ki ga naredijo (še) boljšega človeka. To je čarobnost knjige,« tudi sama neposredno spodbuja mlade nadebudne talente k ustvarjanju.
Prvo mesto na natečaju Mladi pisatelj leta 2025 je osvojila 17-letna Ajda Laban Rakušček za knjigo Poetikone, drugo za knjigo Milni mehurčki pa 14-letna Katarina Trobentar.

Foto: založba 5KA

Ob desetletnici tudi nova odrska predstava

Dramska skupina na Podkumu letos praznuje deset let delovanja. Okroglo obletnico bodo med drugim obeležili tudi z novo gledališko predstavo Napačni prevajalec. Člani skupine so oblikovali osnovno vsebino, nato pa je članica Mateja Kos napisala scenarij in nastala je nova avtorska predstava.
Dogajanje je postavljeno v leto 1920. V zgodbo so vključili zgodovinske dogodke, kot je razpad Avstro-Ogrske, omenjen je Rudolf Maister, vpleteni pa so tudi lokalni elementi iz Zasavja. Med liki nastopa grofica Potiorek, kar ni naključje, saj je na območju današnjega Mola nekoč stal gradič Prusnik, kjer je živel graščak Oskar Potiorek. Žena njegovega brata pa je bila s Podkuma. Zgodba tako nosi tudi osebno in lokalno noto ter spomin na sorodstvo, ki je živelo v tem gradiču za Savo.
Vaje za predstavo so se začele marca lansko leto, režijo pa je prevzela Sonja Porenta. Premiera je bila na svetovni dan gledališča, 27. marca 2026 v Lovskem domu Podkum.

Predstava vključuje elemente detektivske zgodbe. Na županov urad prispe odvetnik, ki slabo obvlada nemščino in zato napačno prevede pismo z ministrstva. Zaradi nesporazuma župan ne izve, da se v mestu skriva prevarant. Odvetniku postane novi mestni doktor sumljiv, zato se pod krinko poda v raziskovanje skrivnostnega primera. Ali mu bo uspelo razkriti prevaranta, pa boste izvedeli le ob ogledu predstave. Naslednja uprizoritev bo 9. aprila 2026 v Delavskem domu Zagorje.
Dramska skupina je v minulih letih sicer uprizorila kar nekaj iger. Stari in mladi, Vaško življenje, Servus Petelinček in Kje je meja. Ob okrogli obletnici so pripravili tudi kolaž fotografij s spomini na predstave, skeče in premiere v preteklem desetletju.

Foto: arhiv Mateja Kos

V Kisovcu 55 novih parkirišč

Parkirišča za avtomobile so tudi v Zasavju iz leta v leto bolj pereča problematika, saj jih manjka povsod. Tudi v Kisovcu je ta težava vsakdanja stalnica. Občina Zagorje ob Savi je ob Petelinkarjevi cesti v Kisovcu sedaj uredila 55 novih parkirišč in nov pločnik, ki povezuje območje blokov na Petelinkarjevi cesti ter pločnik ob regionalni cesti R1-221/1218. Dve parkirni mesti sta opremljeni s polnilnicama za električna vozila. Urejena je nova led cestna razsvetljava, na cesti pa so postavljene tudi nove hitrostne ovire.
Na parkirišču, ki je že v uporabi, je prvi parkiral župan Matjaž Švagan. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da bo z naložbo poskrbljeno za večjo prometno varnost in varnost pešcev, rešen pa je problem pomanjkanja parkirnih mest na omenjeni cesti v Kisovcu. »Znano je, da bo po zaključeni sanaciji plazu nad avtobusno postajo center Zagorja pridobil tudi dodatna parkirna mesta. To pa seveda ne pomeni, da pozabljamo na okoliške krajevne skupnosti, kjer se tudi soočamo s pomanjkanjem parkirnim mest. Naložba v Kisovcu je ena teh in zato sem vesel, da smo z njo poskrbeli tako za varnost pešcev kot tudi za pomanjkanje parkirnih mest,« je povedal.

Foto: Občina Zagorje

Nikino salamo pripeljali z gasilskim kombijem

Pod planiško snežno kraljico se je tudi letos podala tudi skupina posebnih zasavskih navijačev. Ti so namreč s Čemšenika prišli v dolino pod Poncami navijat kar s salamo. Že šesto leto čemšeniški gasilci, ki so tudi iz vrst mesarjev, prav za planiške polete naredijo salamo velikanko. In to velikanko v pravem pomenu besede. Lanskoletna je merila 254,5, letošnja pa 242,5 centimetrov. Gre za iz metrov v centimetre preoblikovane slovenske najboljše skakalne rezultate ali rekorde. Letošnja dolžina salame se tako ujema z rekordom Nike Prevc 242,5 metrov.

Avto odpade
Salame zaradi dolžine ne gredo v avto, sploh ne, če so v njem tudi potniki. Zato jih člani PGD Čemšenik na Gorenjsko prepeljejo s kombijem. V Planico hodijo navijat za slovenske orle že več kot desetletje. Pred šestimi leti so začeli razmišljati, da bi s seboj imeli tudi nekaj posebnega navijaškega. Ob neki priložnosti, ko so pregledovali svoje smuči, se je porodila ideja, da bi nanje dali posebno salamo. Želeli so, da bi v Planici pokazali nekaj unikatnega. »Takšno salamo izdelamo le enkrat letno, saj je prav za Planico. Še nekaj v standardnih velikostih pa za praznovanje po tekmi v domačem gasilskem domu in v baru Pr’ Jadri,« povedo. Vodja lokala Jadranka Ferlin je med prvimi izven gasilskih vrst, ki na Čemšeniku sproti ve, kaj se vsako leto dogaja in kako tečejo priprave na navijaški izlet s salamo pod Ponce. Salama je narejena iz govejega in svinjskega mesa. Sicer ne gre za kakšen poseben ali značilen prav zasavski recept, je pa skrivnost domačih mesarjev iz gasilskih vrst. Skrbno ga čuvajo in zanj bojda ne ve nihče izven njihovih vrst.

Sestavine domača skrivnost
»Vsak da svoj delež recepture in se mogoče od leta do leta malo razlikuje, ampak ohranjamo neko enakost recepta. Izdelava salame je malo bolj zahtevna in je na tem mestu potrebno pohvaliti našega člana Andreja. Opravi res profesionalno delo prekajevanja in nato zorenja, kjer je potrebno posebno paziti na idealne pogoje, da je na koncu salama takšna kot je treba,« pravijo fantje. 
Čeprav gre za navijaške salame, nanje nimajo navade dajati kakšnih navijaških dodatkov. Namesto slik skakalcev ali Planice ali zastavic raje poskrbijo za vrhunski okus in velikansko obliko, kar se jim zdi najpomembneje. Mesna velikanka za planiško velikanko, pravijo na kratko. Letos so iz te recepture naredili tudi mini salame v obliki olimpijskih krogov, ki so jih posvetili olimpijadi. To je obenem tudi edina drugačna vizualna oblika, v kateri so naredili kakšno salamo.

A ste prinesli salamo?
Skakaške salame iz Zasavja so zdaj že dobro znane tudi izven domačih meja. Če je Zasavje še vedno sicer znano kot rudarska regija, ga športni navijači zaradi čemšeniških gasilcev poznajo tudi po salamah. »Vi ste pa tisti, ki so lansko leto prinesli salamo«, »A ste salamo prinesli tudi letos?« in podobno namreč Čemšeničane sprašujejo na tekmi navijači.
Slovenski orli salame doslej na žalost še niso okusili. Gasilcem s Čemšenika je posebej žal, da niso prišli do Petra Prevca v njegovi zadnji tekmovalni sezoni. Podarili bi mu namreč prav celo. Zato pa so jo z velikim veseljem pojedli navijači.
Salama zaradi dolžine najdaljšega skoka ali rekorda slovenskih orlov utegne kdaj biti tudi predolga celo za gasilski kombi. Kaj bi fantje naredili v takem primeru? »Šli bi z avtobusom!« odgovorijo.

Foto: Jadranka Ferlin in PGD Čemšenik

Za cesto skozi Dol le še razpis za izvajalca

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je podpisala sporazum o sofinanciranju gradnje regionalne ceste R1-221/1222 Hrastnik – Šmarjeta, s čemer se odpira začetek realizacije dolgo pričakovane investicije. Sporazum opredeljuje način in višino financiranja projekta investitorjev DRSI in Občine Hrastnik.
Projekt bo izboljšal prometno povezavo skozi Dol pri Hrastniku ter prispeval k večji varnosti in dostopnosti tako za lokalne prebivalce kot za tranzitni promet. Gradnja je načrtovana letos in prihodnje leto. Potrebna je še objava razpisa DRSI za izvajalca del.

Foto: ČZ

Kuža nazaj doma

Tudi na našem uredništvu smo danes prejeli sporočilo o najdenem psu v Hrastniku, ki se je zatekel v Steklarno Hrastnik. Tam so ga sprejeli pod streho in ga nahranili, zatem pa začeli iskati rešitev.
O primeru smo povprašali tudi na Društvo proti mučenju živali Trbovlje. Društvo nam je posredovalo informacijo Steklarne, da po žival pridejo z veterinarske ambulante. Prav tako so na društvu o primeru obvestili Občino Hrastnik. Tam so odgovorili, da bo pes nameščen na veterinarsko ambulanto, kjer bodo preverili njegovo stanje in ali ima mikročip, nato pa bo naprej stvar urejevalo zavetišče za zapuščene živali v Sevnici, s katerim ima Občina Hrastnik sklenjeno koncesijo za opravljanje dejavnosti zavetišča za zapuščene živali.
Kot je bilo društvo naknadno obveščeno s strani ene od aktivistk, ki so pomagale pri objavah obvestila o najdenem psu, se je našla lastnica.

Foto: arhiv ČZ

Sanacija plazu v polnem teku

Na 3,5 ha velikem gradbišču, kjer poteka sanacija plazu nad avtobusno postajo v Zagorju ob Savi, dela potekajo po terminskem planu oziroma še nekoliko pred njim.
Pri enoti Maja Vrtca Zagorje, kjer je čez potok Medija za pešce postavljena brv, trenutno gradijo podporno konstrukcijo za nov most.
Na gradbišču proti Pečarjevi ulici poteka nadaljevanje izdelave gred na postavljenih pilotih podpornega zidu 2.
V smeri proti Okrogarjevi koloniji pa pripravljajo plato za podporno konstrukcijo. Izdelati je potrebno še okoli 60 globinskih pilotov.

Foto: Občina Zagorje in Vukašin Šobot

V Zagorju spet ženski članski rokomet

V soboto, 28. marca 2026, bo ob 19.00 v Športni dvorani Zagorje ponovno tekma ženskega članskega rokometa. Na parket bo kot domačin stopila članska ekipa ŽRD Litija, ki se bo pomerila z ekipo ŽRK Z´Dežele. Tekma bo za domače občinstvo še posebej zanimiva, saj bo za nekaj igralk to nastop v dvorani, kjer so naredile prve rokometne korake.
Ekipo ŽRD Litija sestavlja mlada in perspektivna zasedba rokometašic iz Litije, Šmartnega pri Litiji, Zagorja in širše okolice. Gre za generacijo igralk, ki se še razvija, pridobiva izkušnje in postopno gradi svojo prepoznavnost v članski konkurenci. Klub z mladim jedrom dolgoročno stavi na napredek, razvoj igralk in utrjevanje stabilne članske ekipe, ki bo v prihodnjih sezonah še konkurenčnejša.
V klubu si želijo, da bi se na tribunah zbrali navijači iz vseh omenjenih občin ter skupaj ustvarili pravo rokometno vzdušje.

Foto: ŽRD Litija

Partizan odslej občinski

V Trbovljah je v občinske roke po 100 letih prešel legendarni Partizan. Športni objekt, v katerem so imela sedež različna športna društva in v katerem je različne športe trenirala vrsta generacij. Stavbo so začeli graditi leta 1925, odprli pa so jo leto kasneje kot Sokolski dom. Ime Partizan je dobila kasneje.
Občina Trbovlje, Komunala Trbovlje in Zveza športnih društev Partizan Trbovlje so lani poleti podpisali pismo o nameri, s katerim je Občina Trbovlje podala načrt o odkupu zgradbe, včeraj pa so podpisali pogodbo. Občina bo plačala kupnino 200 tisoč evrov, kar je sicer obstoječi dolg dosedanjega lastnika do Komunale Trbovlje. Občina bo lastnica in upravljavec, uporabniki pa bodo tudi v bodoče športna društva. Občina Trbovlje s pogodbo postaja lastnica 80 odstotkov objekta, preostalega dela pa Športna unija Slovenije. Sklenili pa so dogovor, da tudi preostali delež pripada lokalni skupnosti. Občina bo plačala še dva letna obroka za 30 do 40 tisoč evrov, prvi zapade v plačilo prihodnje leto. Trenutno v Partizanu deluje 5 društev, v stavbi pa je tudi stanovanje, ki pa bo zaradi selitve izpraznjeno in bo v bodoče uporabljano za namene siceršnjih dejavnosti.
Po nakupu sledi pregled stanja v stavbi in verjetno tudi prenova. Stavba letos obeležuje 100 let in bo prenova zagotovo nujna. Pri njej bo sodeloval tudi Zavod za zaščito kulturne dediščine. Med že načrtovanimi projekti je med drugim nova plezalna stena v telovadnici, kjer trenirajo plezalci.

Foto: ČZ