V organizaciji Fundacije Ladka Korošca so se tudi letos poklonili spominu na rojstni dan umetnika in kulturnika svetovnega slovesa, opernega pevca Ladka Korošca. Ob 105-letnici rojstva in 30-letnici smrti so svečanost pripravili v spominski sobi Ladka Korošca, ki je od leta 2008 v Weinbergerjevo hiši. Uvodne besede Janeza Lipca, predsednika Fundacije, so bile namenjene Ladku Korošcu in zahvala Občini Zagorje ter KC DD Zagorje, ki pomagata, da spominska soba in Fundacija delujeta s ciljem za dvig kulture v zagorski dolini.
Po nagovoru Matjaža Švagana, ki je poudaril, da je Zagorje tudi mesto kulture in se zahvalil vsem, ki delujejo na področju kulture in posebej Fundaciji Ladka Korošca, so si ogledali video, v katerem se Ladko Korošec predstavi sam, skupaj z odlomki iz njegovih najljubših oper. Slavko Jelševar in Miran Kokole sta položila ikebano ob spomenik Ladka Korošca. Kvintet Rudarskega pevskega zbora Loški glas je zapel pesem »Slovenec sem«, ki jo rad poslušal in zapel tudi Korošec sam.
Zasavski pevski zbor Prosavus sezono 2025/2026 začenja z novo zborovodkinjo. Funkcijo vodje zbora je prevzela študentka glasbene pedagogike na AG v Ljubljani in hkrati zborovska pevka Petra Pograjc. Pograjčeva priložnostno igra violino v več orkestrih, vodi tudi OPZ v Zagorju. Prosavus organizira tudi avdicijo za nove člane. Prijave s kratko predstavitvijo sprejemajo na mail info@prosavus.si. Trenutno potrebujejo predvsem moške glasove, a dobrodošle so tudi nove pevke. Prijave so možne do 15. avgusta, avdicije pa bodo predvidoma konec avgusta.
V Delavskem domu Trbovlje je svoja dela na ogled postavila umetnica Lena Pestelj. Mlada ustvarjalka se je na slikah odločila prikazati in izraziti svojo notranjost, razstavo je poimenovala Znotraj mene. Umetničina dela so zanimiv prikaz o tem, kako mlada ustvarjalka gleda in izraža svoja razmišljanja in občutenja. Razstava bo na ogled v galeriji Delavskega doma Trbovlje do 13. julija.
»Danes ne praznujemo le filma, praznujemo skupnost, delo in solidarnost,« je ob uradni otvoritvi petega festivala delavskega filma Kamerat zbrane nagovorila vodja festivala Nina Kavzar. Kamerat, ki je letos zakorakal v peto leto svojega obstoja, ponovno obuja nekdanje prostore Rudnika Trbovlje–Hrastnik, ki je stoletja zagotavljal preživetje Zasavcem, zdaj pa bo gostil filmske projekcije s pestrim spremljevalnim programom. »Dvesto let je rod za rodom grizel to zemljo,« je ob akustični kitari prepeval Vlado Poredoš znano pesem Adijo, knapi v spremstvu otroškega pevskega zbora Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, nastopila pa je tudi Rudarska godba Hrastnik. Letošnji Kamerat se je začel z dvema predhodnima dogodkoma. »Letos se mi je zdelo posebej dragoceno, da smo predvajali sklop filmov o delavskih brigadah tako v domu za starejše kot tudi osnovnošolcem. Starejši so lahko videli svoja življenja, mlajši pa, kako so živeli njihovi dedki in babice ali celo pradedki in prababice,« pravi programski vodja Simon Tanšek.
Festival tudi za vrednote Kamerat ne želi biti le festival filma in poklon zasavski rudarski dediščini, temveč tudi prostor skupnosti, ki temelji na vrednotah delavstva – tovarištva in solidarnosti. »Peti festival zame ni samo festival, ampak poskus spletanja novih zgodb kameratšafta – prijateljstva. Tistega temelja, ki gradi skupnost, v kateri ljudje nismo le številke, skupnost, ki ne zasleduje nenehne rasti, in skupnost, ki razume tudi vrednost življenja ljudi,« pravi hrastniški župan Marko Funkl. Letošnji nabor na festivalu Kamerat skupno vključuje 30 kratkih in celovečernih filmov z delavsko tematiko iz različnih držav. Program so začeli s projekcijo kratkih animiranih filmov za vrtčevske in osnovnošolske otroke. V rudniškem rovu 40 metrov pod površjem so potekala predvajanja študentskih filmov, pogovori z avtorji, sklop dveh kratkih filmov in pogovor z igralcem Jurijem Drevenškom. Slednji bo sicer tudi gost jutrišnjega pogovora o delu slovenskih igralcev v tujini, skupaj z igralkama Katarino Čas in Niko Rozman.
Kamerat letos zasedel center Hrastnika Letošnji festival uvaja tudi spremembo lokacije. Kompresorska postaja, kjer se je doslej največ dogajalo in njena okolica bosta deležni prenove. Po zaključku bo Hrastnik bogatejši za še eno večje prizorišče, ki bo poleg Kamerata lahko gostilo tudi večje dogodke. V načrtih pa je tudi vzpostavitev hostla v nekdanji rudarski koloniji. Kamerat letos prvič poteka tudi v hrastniškem Delavskem domu. Poleg filmskih projekcij postajajo zaščitni znak festivala tudi spremljevalni dogodki – okrogle mize, pogovori z gosti in fotografska razstava mednarodnega natečaja na temo delavstva, ki jo letos gosti Hočijeva galerija v delavskem domu.
V prenovljenih prostorih starega Borova v Trbovljah je zaživela nova dnevna soba mesta – sodobna knjižnica, ki vabi vse generacije. Tako so jo poimenovali zaradi njenega namena. Siceršnja knjižnica, ki je bila prej prva soseda in jo je s pridobljenimi novimi prostori ločevala le vmesna stena, ima tako odslej na voljo poseben kotiček. Načrtovana je bila kot prostor, kjer se bodo obiskovalci za razliko od siceršnjih knjižničnih čitalnic lahko med obiskom tudi pogovarjali, ne da bi pri tem motili druge obiskovalce pri branju, spili kavo in podobno. »Čakajo vas prijetni, topli kotički za druženje, sproščanje ali branje v miru. Svetla in odprta zasnova ustvarja sproščujoče vzdušje, kjer se boste počutili kot doma. Vabljeni, da jo odkrijete in postanete del nove zgodbe,« na kratko knjižničarji in knjižničarke vabijo obiskovalce.
Občina Hrastnik in knjižnica Antona Sovreta Hrastnik sta predstavili hrastniško otroško pravljico Perkmandeljc in tiskarski škrat, ki ohranja delavsko tradicijo in kulturno dediščino kraja. Pravljica, ki jo je napisal Albin Potisek in ilustrirala Nina Kavzar, je bila izbrana na občinskem javnem natečaju za naj otroško pravljico leta 2022 in govori o navihanem prijateljstvu med dvema škratoma, ki jo zagodeta družbi, da ne pozabijo nanju. Občina Hrastnik je prva 3 mesta prijavljenih pravljic na natečaju tudi denarno nagradila. Na natečaj je 17 avtorjev prijavilo svoja dela. Albin Potisek ali mojster Bine, upokojen rudar in strastni pisec zgodb, ki je nedavno prejel tudi prvo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, je pravljico zasnoval na resničnih pripovedih hrastniških rudarjev. »Nihče ga še nikoli ni videl, vsi pa smo vedeli, da je bil tam,« pravi o škratu. V zgodbi ga je opisal z velikim rdečem nosom, rudarsko svetilko, jamsko brado in tremi zlatimi gumbi. Leto kasneje je zgodbo nadgradila akademska slikarka Nina Kavzar, znana po čarobnih ilustracijah za RTV-jeve Lahkonočnice in grafike za Unicef.
Nastopil je otroški pevski zbor OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik, dramski krožek pa je uprizoril pravljico na hudomušen in inovativen način. Prireditev je v vlogi škrata povezovala Kaja Čop z Občine Hrastnik. Knjiga Perkmandeljc in tiskarski škrat je dostopna v knjižnici Antona Sovreta Hrastnik ter v šolskih knjižnicah v Hrastniku in na Dolu pri Hrastniku
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje so že tradicionalno podelili nagrade za dosežke v kulturi, ki jih od leta 1975 podeljujejo ustvarjalcem iz zagorske občine. Dosedanjim 220 so se pridružili 4 novi. Zbrane in nagrajence je nagovorila Metka Podpečan. Na prireditvi je nastopil trio Vivere. Plakete dr. Slavka Gruma je nagrajencem podeli podžupan Janez Vovk. Prejemniki so Goran Ajtič, Vukašin Šobot in Maks Marinčič, priznanje pa je prejela Mateja Kos.
Goran Ajtič je pisatelj, režiser, scenarist ter ljubiteljski predavatelj zgodovine v oddajah na lokalni televiziji ETV. Za svoja filmska dela je v zadnjih treh letih prejel nad 100 mednarodnih nagrad na festivalih po vsem svetu. Kot režiser in scenarist avtorskih filmov v žanru kriminalk, tram trilerjev in nadrealističnih filmov se je podpisal pod več kot deset kratkih in srednje metražnih filmov. Največkrat odlikovani so njegovi filmi Ljubljeno vesolje filmskega ustvarjalca, Zarota in film Umetnost in veselje in zadovoljstvo. Za ETV je posnel skoraj 90 oddaj o različnih zgodovinskih dogajanjih. Kot pisatelj je izdal tri knjige. Vukašin Šobot je samozaposlen v kulturi kot fotograf, snemalec in režiser. Leta 2007 je bil med ustanovitelji Foto društva Goga in v njem uspešno deloval, prejel več priznanj na fotografskih natečajih in izpeljal več projektov. Sodeluje z domačimi in tujimi foto in tiskovnimi agencijami, dokumentiral je tudi številne dogodke v domači občini, je tudi sodelavec lokalne televizije ETV. Razstavljal je na več kot 40 skupinskih razstavah, postavil je osem samostojnih doma in v tujini. Izdal je foto monografijo, režiral film Odtenki Save in več krajših dokumentarnih filmov. Kot fotograf je sodeloval na Slikarski koloniji Izlake-Zagorje in na ex temporu Art Kum. Od leta 2020 v Zagorju vodi foto galerijo f 2,8.
Maks Marinčič je v Zagorje prišel iz Ivančne Gorice. Sprva kot rudar, kasneje kot nadzornik delovišč je bil zaposlen v Rudniku Zagorje. Pesmi piše od svojega 18. leta. Objavljal jih je v občinskih in glasilih podjetij, zbirkah Jesenske misli, Slovenske rudarske pesmi, Večerna rosa, Ogovarjanje tišine in Srebrne niti. V letu 2015 je izšla samostojna knjižica pesmi z naslovom Knap, v kateri so zbrane njegove najboljše pesmi. Sodeloval je na medobmočnem srečanju pesnikov in pisateljev v Nazarjah, v literarnih delavnicah v Radencih, vsako leto sodeluje na srečanju literatov Jesenske misli.
Letošnja edina ženska nagrajenka je Mateja Kos iz Kulturnega društva Podkum. Leta 2016 so jo izvolili za predsednico, vključila se je tudi v dramsko skupino. Je ena od pobudnic društvenega počitniškega programa Urlaub na vasi, ki je namenjen mladim ter otrokom. Počitniški program je povezal lokalno skupnost, otroci uživajo v delavnicah, dramski skupini, družabnih, tekmovalnih in športnih igrah. Pod njenim vodstvom društvo pripravlja številne dogodke, ki ne združujejo le krajanov Podkuma, ampak tudi obiskovalce od drugod. Sodeluje v odboru za turizem KS Podkum, v projektu Manj svečk za manj grobov, je članica Sveta krajevne skupnosti. Leta 2020 je iz rok takratnega predsednika RS Boruta Pahorja prejela državno priznanje na področju prostovoljstva.
Odbor za šolstvo in kulturo Občine Zagorje ob Savi je objavil razpis za predloge dobitnikov priznanj in plaket dr. Slavka Gruma, ki jih v Zagorju od leta 1975 podeljujejo tistim, ki na področju kulture in umetnosti pustijo pečat tako v zagorskem kot tudi v slovenskem prostoru. V Zagorju so doslej podelili že 220 priznanj in plaket. Plakete dr. Slavka Gruma so namenjene kulturnim delavcem, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kulturnim društvom, stalnim kulturnim ustanovam in zavodom ter kulturnim sekcijam in skupinam za izjemne dosežke na področju kulture v daljšem časovnem obdobju. Priznanja dr. Slavka Gruma pa so namenjena skupinam in posameznikom za opazne dosežke v krajšem časovnem obdobju. Podelitev odličij bo februarja prihodnje leto na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku.
Razpis z vsemi dodatnimi informacijami je objavljen na spletni strani Občine Zagorje ob Savi, na povezavi: https://www.zagorje.si/razpis/982605, predloge je mogoče poslati do 31. decembra 2024.
