Občina Zagorje ob Savi skrbi, da imajo občani možnosti vadbe na prostem in s tem ohranjanja zdravega življenjskega sloga. Tako je po postavitvi polnilnic za električna kolesa in izposoji koles v projektu ZaNaprej, gradnji kolesarske steze od Zagorja do Orehovice, urejanju novega fitnesa na prostem, ki bo v Evroparku zaživel predvidoma poleti, na mestno ploščad postavila dve kolesi za vadbo.
Kolesi sta enako učinkoviti kot kolesa v notranjih fitnes centrih. Okvir omogoča vzravnano držo pri kolesarjenju, višino sedeža lahko nastavljamo, sedež je širok in udoben. Kolo je primerno za starejše od 13 let.

Držalo kolesa so oblikovali za različne položaje rok pri kolesarjenju, da lahko uporabniki trenirajo različne stile vožnje. V držalu je integriran zaslon, ki ne potrebuje zunanjega napajanja, saj elektriko za zaslon proizvede kolesar sam. Zaslon se zažene nekaj trenutkov po tem, ko začnemo vrteti pedala. S kolesom se lahko uporabnik poveže tudi s svojim pametnim telefonom ali tablico preko Bluetooth-a. Tako bo lahko neprestano spremljal hitrost, prevoženo razdaljo, moč, porabljene kalorije in čas.

Foto: Občina Zagorje

Društvo RMED SREČNO ZAGORJE je pripravilo natečaj za ustvarjanje na likovnem, literarnem in dramskem področju. Delavnico se že zaključili in podelili priznanja ter simbolične nagrade najboljšim udeležencem.
Z izdelki so na natečaju, ki je letos bil že sedmi po vrsti, sodelovale Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje, Osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje in Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake – podružnica Mlinše. Skupaj je na natečaju bilo 38 izdelkov. »Veseli nas, da so si učenci in mentorji kljub vrsti obveznosti vzeli čas tudi za ohranjanje tradicije rudarjenja v Zagorju,« pravijo na društvu. Letos Varstveno delovni center na ustvarjalni delavnici ni sodeloval z izdelki, so pa pripravili pevski nastop zbora Podvelnarji, ki ga vodi Rihard Majcen in na harmoniki spremlja Robi Lazar. Učenci Osnovne šole dr. Slavka Gruma so se letos predstavili s plesnim nastopom – Naš venček ljudskih plesov – pod mentorstvom Neže Selan. Na Osnovni šoli Ivana Kavčiča na podružnični šoli Mlinše deluje pevski zbor, ki se mu je na prireditvi pridružila tudi skupina Podvelnarji. Kulinarični del prireditve so pripravili dijaki Srednje šole Zagorje. Učenci in obiskovalci so se po zaključku prireditve lahko posladkali s tradicionalnim šmornom s slanim ali sladkim nadevom.

Z Osnovne šole Ivana Skvarče so na delavnici na temo »Rudarska kulinarika v Zagorju« sodelovali učenci četrtega razreda z likovnimi izdelki in učenci petega in sedmega razreda z literarnimi izdelki. Pri ustvarjanju imajo veliko vlogo tudi mentorji, ki učence najprej motivirajo, potem pa jih vodijo in usmerjajo po poti do želenega izdelka. Učence na osnovni šoli Ivana Skvarče sta na likovnem področju vodili mentorici Metka Vetršek in Janja Vozelj, na literarnem področju pa mentorici Sonja Grošelj in Anja Šircelj. Na osnovni šoli Ivana Kavčiča – podružnica Mlinše pa so ustvarjali učenci 1. in 2. Razreda pod mentorstvom Irene Ravnikar Hriberšek.
Tik pred zaključkom prireditve in podelitvijo priznanj je udeležence prijetno presenetil tudi Perkmandelc, predstavila pa se je tudi učenka sedmega razreda Osnovne šole Ivana Skvarče Julija Sluga s svojim spisom z naslednjo mislijo: »Rudarske jedi so pomemben del naše kulinarične zgodovine, ki jo moramo ohranjati in skrbeti, da ne bo nikoli pozabljena,«. Predsednik društva Franci Bidovec in članica Maja Malovrh Repovž sta podelila priznanja letošnjim najboljšim ustvarjalcem. Učenci so prejeli priznanje za sodelovanje in majico z zagorskim Perkmandelcem SREČKOM.

Povezovalka Eva je prireditev zaključila z mislijo: »Bodimo ponosni na naše mesto Zagorje in na naše rudarje, ki so si služili kruh v temnih rovih globoko pod zemljo. Bodimo ponosni, da je bil zagorski rudnik najgloblji med premogovniki v Evropi, saj so najnižji rovi segali 262 m pod morsko gladino in več kot 500 m pod površino,«.

Foto: RMED SREČNO ZAGORJE

Na trboveljskem Gvidu so v tem tednu zaključili raziskave zemljišč. Dve leti po odstranitvi večine objektov, ki so bili pretežno nelegalni, so te dni preverjali teren in delali meritve za ugotavljanje značilnosti tal. Občina Trbovlje na tej lokaciji skladno s prostorskim načrtom načrtuje ureditev parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.

Več o tem si lahko preberete tukaj:

Za kakšne meritve pravzaprav gre, koliko časa bodo trajale, koliko bodo znašali stroški, iz katerih sredstev bodo financirani in drugo so nam na Občini Trbovlje odgovorili zaenkrat le, da gre za geološke raziskave terena.

Foto: ČZ

Danes dopoldan so se varovanci zagorskega Varstveno delovnega centra razveselili glasbenega obiska. Na prireditvi Širimo VIP Zasavje, ki se ji je priključila tudi Občina Trbovlje, jih je obiskal priljubljeni slovenski glasbenik Dejan Vunjak. Veliko varovancev VDC je tudi Trboveljčanov, zato je županja Jasna Gabrič v sklopu praznovanja občinskega praznika varovance in zaposlene razveselila z Vunjakovim nastopom.

Foto: Občina Trbovlje

Na Občini Trbovlje so se včeraj razveselili obiska. Obiskovalcev niso videli kar precej let, zato so jih bili še toliko bolj veseli. Na obisk so namreč prišli iz pobratenega francoskega Sallauminesa. Za povrh so Trbovlje obiskali prav na občinski praznik.
»Ogledali so si Trbovlje, se udeležili osrednje slovesnosti, povabili smo jih na najvišji zasavski vrh Kum, jim predstavili projekte občine, ogledali pa so si tudi podjetniški pospeševalnik Katapult in RUK. Veseli smo njihovega obiska, ki bo okrepil vezi, ki so se uradno začele spletati leta 1964, ko sta občini podpisali protokol o prijateljstvu,« pravijo na Občini Trbovlje o obiskovalcih iz mesta, po katerem ime sicer nosi tudi ena od trboveljskih ulic.

Foto: Občina Trbovlje

Občina Zagorje ob Savi je že začela s pripravami na letošnje praznovanje občinskega praznika 9. avgusta. Po dveh letih brez osrednjih zabavnih prireditev, kot sta Noč pred nočjo in Zagorska noč, bosta priljubljeni prireditvi letos znova v Zagorju. Seveda ne bodo manjkale tradicionalne prireditve, kot so teki po zagorski dolini, kolesarski vzpon na Zasavsko sveto goro, slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj in podobne.
Občina je v zvezi s pripravo na občinski praznik pozvala tudi vsa društva in organizacije, ki nameravajo organizirati prireditve, da najkasneje do 15. junija 2022 na obrazcu, ki je dostopen na spletni povezavi https://www.zagorje.si/objava/634864 javijo podatke o prireditvah in jih pošljejo na naslov nina.jenko@zagorje.si.
Do 31. maja pa je odprt tudi razpis za podelitev občinskih priznanj za leto 2022. Predlagatelji lahko komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posredujejo svoje predloge za dobitnike zlate ali srebrne plakete Občine Zagorje ob Savi ali za naziv častnega občana.
Več informacij je na voljo na spletni povezavi https://www.zagorje.si/razpis/612461.

Foto: ČZ

V Trbovljah se je te dni žalostno končal primer divjih račjih mladičev. Prostovoljci so se sicer trudili rešiti živali, vendar žal neuspešno.
Vzrok in krivda za celotno zgodbo sta sicer nejasna in je o krivcu za žalosten konec težko govoriti, smo pa na našem portalu pridobili nekaj neuradnih informacij.
Raca mlakarica je po dobljenih navedbah izvalila 11 mladičev na bajerju nad Gojdo. Nekaj sprehajalcev je račjo družino opazilo par dni plavati po bajerju, potem pa so izginili. Nato so se pojavili v vodnem zajetju nekaj stran, na zemljišču v naselju Ribnik, kjer je nekoč bil prejšnji bajer, ki so ga pred vrsto leti izpraznili. Na zemljišču sta danes dve zajetji za vodo, ki se nabere ob dežju ali ki priteče s hriba višje. Prvo zajetje ob cesti je prazno in suho, v drugem pa je nekaj umazane stoječe vode in kup umazanije ter različnih odpadkov. V to betonsko kotanjo naj bi mladiče neznanci preselili, račja mama pa naj bi priletela za njimi.

Krajanka, ki nas je na portalu obvestila o dogodku, nam je povedala, da ji je eden od ribičev rekel, da je račja družina plavala po bajerju in da so se mladiči pri bajerju tudi izvalili, nato pa so vsi izginili, da je raca odšla zaradi lisice. Sama kot redna sprehajalka tam pa v to dvomi. »Moje mnenje je sicer laično, a logično. Lisica bi namreč po moje race polovila že ko je raca gnezdila ali ko so se mladiči izvalili. Zagotovo pa ni plavala za njimi po bajerju, jih lovila po vodi sem in tja ali se potapljala za njimi,« meni.
Tudi nekaj drugih, ki so videli račjo družino plavati, sumi, da jih je nekdo polovil in odnesel stran. Sami mladiči namreč niso mogli oditi, sploh ne peš tako daleč, po takšni poti in terenu, niti jih ni prenesla na drugi konec mama, sploh pa ne v tisto luknjo. Nekateri ugibajo, ali niso mladičev polovili in preselili ribiči, ki lovijo na bajerju. Pri preverjanju zgodbe smo govorili z enim od rednih ribičev na bajerju, vendar nam je odvrnil, da o tem ne ve nič in da ne more odgovoriti ničesar. Drugih ribičev v teh dneh kljub nekaj poskusom nismo uspeli dobiti na bajerju, saj v jutranjih urah, ob katerih sicer lovijo, ni bilo nikogar.

Na račjo družino na novi lokaciji so postali pozorni sprehajalci. Eden izmed njih se je lotil reševanja, saj je v vodi opazil nekaj že poginjenih mladičev. Ker zaradi ograje, globine zajetja in približno pol metra globokega mulja sam ni mogel lotiti se reševanja, so na pomoč poklicali trboveljske gasilce. Z njihovo pomočjo so polovili preživele mladiče. Kljub namestitvi in oskrbi s hrano pa jim žal ni bilo pomoči in v dveh dneh je postopoma poginilo vseh 11 mladičev. Reševalci sklepajo, da je prišlo pri neutrjenih in neodpornih mladičih do zastrupitve z umazano vodo in odpadki v njej, saj je kotanja polna umazanije. Raca sama lahko odleti ali odide drugam, mladiči pa še ne znajo in ne morejo leteti, zato so bili odvisno od razmer v zajetju. V zajetju so sicer plastenke, deli stiroporja, umazana stoječa voda in podobno, kar so mladiči, kot je videti na posnetku, tudi grizli in očitno zaužili. Zajetje je sicer nepretočno.

Glede na nasprotujoče si in skope informacije o zgodbi je težko z gotovostjo pokazati na krivca, vsekakor pa gre za povsem nepotreben pogin mladičev. »Ali morajo ljudje res uničiti čisto vse in ničesar pustiti pri miru? Res bi rada vedela, komu in zakaj so bili ti mladiči, ki so plavali po bajerju, tako v napoto, da jih je šel prestavljati?«, se jezi prostovoljka, ki je sprejela rešene preživele mladiče in jim žal zaman poskušala pomagati preživeti.

Foto: ČZ
Video: DR