Na Gvidu naselje res šele leta 2035?

Občina Trbovlje je skladno s prostorskimi načrti že lansko leto napovedala odstranitev naselja vrtičkarskih in drugih objektov na območju Gvido. Porušena je večina objektov, stoji še nekaj garaž, stanovanjska hiša in objekt, v katerem so lakirali avtomobile.
Občina Trbovlje namerava na zemljišču, ki ga je odkupila od RTH v likvidaciji, urediti in revitalizirati degradirane površine in postaviti naselje individualnih stanovanjskih hiš. Za omenjene načrte nameravajo pridobiti tudi evropska sredstva.
Ker stvari že nekaj časa stojijo in mirujejo, so se pojavila različna ugibanja, kaj bo z Gvidom oziroma napovedovanimi načrti. Med drugim je slišati, da je Občini zmanjkalo denarja in podobno, ena zadnjih neuradnih informacij pa je, da naj bi bilo zaradi narave terena in posledic rudarjenja za realizacijo kakršnega koli načrta postavitve stanovanjskih hiš treba počakati do vsaj leta 2035.

Bo treba čakati?
»Tudi za zemljišče na Gvidu so bile pred leti že narejene geološko geotehnične raziskave, ki so pokazale primernost tal za postavitev manjših, oziroma lažjih objektov. Občina Trbovlje tudi sama načrtuje ponovitev geoloških raziskav, saj so se tla v tem vmesnem času še dodatno konsolidirala in bodo rezultati po pričakovanjih samo še bolj ugodni. Na Gvidu so že sedaj stali objekti brez dodatnih utrjevalnih del,« pravijo na Občini. Vendar je po mnenju nekaterih razlika, ali na parceli stoji vrtičkarska lopa, manjši vikend, garaža in podobno ali pa stanovanjska hiša.

»Vse informacije v zvezi z rudarjenjem in posledicami ter podatki smo poslali na Občino, da bodo lahko to upoštevali pri projektiranju. Neposredni vpliv na del tega območja so imeli v novejšem času odkopi v Frančiška polju, kjer pa se je odkopavanje končalo v prvi polovici 90-ih let. Kakšnih odprtih jamskih prostorov spodaj ni. Geologija je dokaj poznana, saj smo na tem delu imeli kar nekaj raziskovalnih vrtin, vendar pa le ta za samo pozidavo ni aktualna, razen za izračune globalne stabilnosti. Za samo temeljenje je bolj interesantna zgornja plast, ki pa jo kot povsod na rudniških površinah sestavljajo nasipi. Ti pa so zelo heterogeni, tako da bodo morali njihovo nosilnost določevati praktično za vsak objekt posebej. Lokalna nestabilnost, povezana s hribinsko vodo, se kaže le na enem mestu – nad tistim, kjer so kar naprej poškodbe na industrijski cesti preden prideš na Gvido, kar pa smo tudi javili. O tem, koliko je treba počakati s pozidavo je po našem mnenju brez veze polemizirati. Bolj je smiselno razmišljati o tem, kakšne vrste konstrukcij so primerne, kakšno mora biti temeljenje, kako urediti dreniranje in odvodnjevanje…in podobno, kar pa je stvar gradbene stroke,« pa pravijo o tem na RTH.

Foto: ČZ