Po neuspeli prvi dražbi stavbe, v kateri je imela prostore baletna šola, ki deluje v sklopu Glasbene šole Zagorje, bo Občina Zagorje ob Savi 18. avgusta ob 13. uri v sejni sobi Občine ponovila javno dražbo. Predmet prodaje sta stanovanjska stavba v Naselju Srečka Kosovela 12 in pripadajoče stavbno zemljišče, ki ju Občina prodaja skupaj, kot celoto. Stanovanjski objekt je bil zgrajen leta 1973 in je bilo zanj leta 1986 pridobljeno uporabno dovoljenje. Dostop je urejen po asfaltni poti, objekt ima možnost priključitve na telefonsko in električno omrežje, vodovod pa se uporablja s priključkom na mestni vodovod.
Izklicna cena za obe nepremičnini znaša 97.182 evrov, v ceno pa ni vključen 2 % davek na promet z nepremičninami. Omenjeni davek plača kupec. Dražitelji morajo najpozneje do 16. avgusta do 24. ure plačati varščino 10 odstotkov od izklicne cene.
Ta teden so se v Lakonci začela dela za raziskave terena v zvezi z zgraditvijo zelene steklarne. Na tej lokaciji pod Bukovo goro naj bi po načrtih zrasla nova, sodobna tovarna Steklarne Hrastnik, o čemer smo pisali tukaj:
Večjih raziskovalnih del še ni, tudi ne vrtanj in množice strojev, vozil in delavcev, sta pa postavljena dva delovna stroja in videti je nekaj zemeljskih izkopanin in kamion. Postavljen je tudi bivalni kontejner. Kdaj se bodo pričela večja dela raziskav in vrtanj, ki so bila napovedana za že pred kakšnimi tremi tedni, se ne ve. Gibanje na območju Lakonce je za sprehajalce zaenkrat tako še možno in ni nevarno.
Dovoz oziroma izvoz je sedaj urejen in je z avtomobili moč neovirano ter brez morebitnih poškodb gum ali koles spet zapeljati in odpeljati s parkirišča.
V Zasavju so v soboto nazdravili novemu projektu, ta hip največjemu v njegovi zvrsti. Položili so namreč temeljni kamen za postavitev največje in najmočnejše sončne elektrarne v Sloveniji na zemljišču nekdanjega odlagališča nenevarnih odpadkov bivše Termoelektrarne Trbovlje v Prapretnem. Gre za šesto po vrsti tovrstno elektrarno v sklopu verige Holdinga slovenskih elektrarn. Čeprav trenutno zadnja, bo najmočnejša, saj gre za 3,036 megavatno sončno elektrarno z močjo, večjo od enega megavata, ki bo z elektriko v celoti letno oskrbovala 800 gospodinjstev. Naložba je vredna približno 2,5 milijona evrov. Gre za elektrarno s 6.902 modula moči 440Wp, nazivne moči 3,036 MWp in predvideno povprečno letno proizvodnjo 3.362.000 kWh. Razlogi za odločitev o postavitvi na Prapretnem so možnost gradnje po občinskih aktih, ustreznost lokacije glede na sončno sevanje, ki je nad slovenskim povprečjem, ter možnost povezave na elektroenergetsko omrežje. Zemljišče, na katerem bo stala, sestoji iz 130 metrov debele plasti odpadnega materiala in snovi, na katerega je nekdanja trboveljska Termoelektrarna v pol stoletja obstoja odložila devet milijonov ton mešanice žlindre in elektrofiltrskega pepela. Sestava zemljišča po navedbah generalnega direktorja HSE dr. Viktorja Vračarja po rezultatih meritev in raziskav ni v ničemer sporna in je primerna za tovrstno postavitev. Sama elektrarna tudi ne bo v ničemer obremenjujoča ali škodljiva za okolje. Obenem pomeni tudi eno od oblik praktične ureditve doslej degradiranega območja.
Projekt izgradnje bo realiziran celotno v sklopu holdinga, saj je projektno dokumentacijo in pridobitev gradbenega dovoljenja opravil HSE Invest, investitor pa je HSE. Podjetje HTZ, hčerinska družba Premogovnika Velenje, bo poskrbelo za dobavo opreme, montažo in zagon elektrarne. HSE sicer v prihodnosti načrtuje dodatno širitev lokacije v energetske namene, saj mu to omogoča obstoječa infrastruktura. Po napovedih in oceni prvega moža HSE bo elektrarna postavljena do konca letošnjega leta. Temeljni kamen so postavili oziroma rdečo luč za začetek realizacije projekta prižgali ministerza razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar in župan občine Hrastnik Marko Funkl, ki so tudi in enotno sporočili, da je zelena in pametna prihodnost v naših rokah.
Postavitev elektrarne ima za HSE in lokalno okolje tudi simbolni pomen. V preteklosti je bilo to okolje zelo obremenjeno s proizvodnjo električne energije v termoelektrarni Trbovlje in izkopavanjem premoga v bližnjih rudnikih. HSE bo na tej lokaciji znova oživil proizvodnjo električne energije na do okolja prijazen način, brez emisij toplogrednih plinov. Viktor Vračar je poudaril, da je poslanstvo HSE intenzivno nadaljevati naložbe v zanesljive in do okolja prijazne vire električne energije. Spričo elektrarne je zadovoljen tudi hrastniški župan Marko Funkl, ki je vesel, da energetika v obliki zelene ostaja v Zasavju in upa, da v regijo pride še več investicij, ki bodo pripomogle k nadaljnjemu razvoju. Ministra Zvonko Černač in Jernej Vrtovec postavitev sončne elektrarne označujeta kot izjemen uspeh, ki kaže, kako uspešna je lahko sanacija takega degradiranega območja. Začetek gradnje elektrarne Prapretno je zgodba o uspehu in nov pomemben list v razvoju slovenske energetike in družbe, skrbi za okolje in izboljšanju kakovosti našega življenja na splošno.
Hrastniška sončna elektrarna je sicer le eden od projektov energetske oskrbe v prihodnosti. Slovenija v letošnjem letu sprejema ključne odločitve na tem področju. Pred sprejemom na vladi je strategija za opustitev premoga, načrtovana čez dobro desetletje. Slovenija je po navedbah ministra Černača sicer med 165 državami po doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja na visokem 9. mestu, s čimer je prehitela med drugim tudi Švico. Svečana položitev temeljnega kamna je imela tudi dobrodelno gesto. Generalni direktor Vračar je ob tej priložnosti s strani HSE kot podpornika izročil vodji Rudarske godbe Hrastnik tudi ček za 8000 evrov z geslom »Opuščamo premog, a glasbe nikoli«.
Znamenita trboveljska stavba, v kateri je živela in delala slovenska mati Ana Dimnik, je te dni v vrvežu različnih del. V skladu z odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so položili novo streho, v sklopu energetske sanacije pizzerije Dimnik pa bodo zamenjana tudi vsa okna in vrata. Prešli bodo na ekološko ogrevanje z namestitvijo toplotne črpalke in na talno ogrevanje, vzpostavljena bo tudi ekološka usmeritev v deževnico. Voda s treh streh se bo stekala in iz dveh podzemnih cistern uporabljala v sanitarijah. Uporaba deževnice je zelo smotrna, saj je primerna za zalivanje, pranje, z dobro filtracijo pa tudi pitna, poleg tega pa se z njeno uporabo lahko prihrani kar do 50 % pitne vode in s tem varuje okolje. »Po zahtevah in priporočilih spomeniškega varstva mora hiša v osnovnem videzu biti identična podobi izpred 145 let. Za okna in streho veljajo stroga določila spomeniškega varstva, fasade pa se ne bo menjalo. Vsa izvajana dela so nadzorovana s spomeniškim varstvom,« pravi o projektu najemnik, znani trboveljski gostinec Boris Novak. V njegovem 26-letnem najemništvu je to prvi tovrstni obsežni projekt. Večja investicija doslej je bil le prehod ogrevanja z olja na trdo gorivo oziroma na toplovodni kamin, ostalo so bile manjše in siceršnje vzdrževalne stvari.
Del država, del Evropa, del najemnik Energetska sanacija se financira iz državnih in evropskih sredstev, del stroškov pa krije najemnik. Poleg energetske sanacije glavnega gostilniškega poslopja ima Novak tudi širše načrte. Gospodarski objekt ob gostišču, ki služi kot skladišče, je potrebno porušiti, na njegovem mestu pa naj bi nastal nov. V naslednjih letih bi bilo praktično v nadstropju nove gradnje urediti tudi namestitvene kapacitete, saj teh v Trbovljah že več let manjka. V pritličnem delu bi bili skladiščni prostori, nad njimi spalne sobe. Nova gradnja bi enako kot sedanja po etažah merila 100 m2 in bi bile v nadstropju 4 idealne sobe. »V objektu samega gostišča ni bilo nikoli prenočišč in bo v primeru realizacije to novost. V preteklosti so sicer imeli v najemu prostore kot stanovanja, samo prenočišč pa nikoli. Ureditev namestitvenih kapacitet v gostišču je vprašljiva oziroma nemogoča tudi zaradi spomeniškega varstva, siceršnjih za gostinsko dejavnost potrebnih prostorov in popolnoma drugačne in nove ureditve. Potreben bi bil ločen vhod, stopnišče in podobno,« pravi Novak. Okolica oziroma zemljišče gostišča ni pod spomeniškim varstvom, zato so v preteklih letih ponudbo dopolnili tudi zunaj. Narejena je bila letna terasa, postavljena otroška igrala in podobno.
Anina soba ostaja V gostilni je tudi spominska soba Ane Dimnik z njenimi fotografijami, predmeti, različnimi listinami. Soba se zaenkrat ne bo obnavljala, niti se je v sklopu energetske sanacije in prenove objekta ne bo prestavljalo. Obeta pa se ji modernizacija. V dogovorih z Delavskim domom Trbovlje bi uvedli novodobne tehnologije, da bodo doslej le pisne stvari tudi posnete in slišne. »Želim si ljudem približati zgodovino hiše in Ano Dimnik s sodobnimi pripomočki in načinom. Ana Dimnik je bila poznana že leta 1888, ko so jo proglasili za slovensko mater. V slovenskem prostoru je bila še kako znana. V mnogo stvareh je bila dejansko zamolčana in to bi rad popravil. Tudi v vzgojno učnem in šolskem programu je ni, kar se mi zdi sramota. Rad bi, da smo v Trbovljah ponosni, da smo imeli žensko, ki se je že pred 150 leti borila za slovenski jezik in kulturo,« poudari. Ne glede na prenovo bo njen znameniti relief, ki je razpoznavni in zaščitni znak hiše, ostal na pročelju stavbe. Ob 145 letnici od odprtja Gostilne Dimnik pri slovenski materi, kot se imenuje in bližajoči se obletnici smrti Ane Dimnik je stavba zajeta tudi v sklop nove zamisli o trboveljski turistični poti in zanimivosti. HSE, Rudnik, Delavski dom, Zasavski muzej Trbovlje, Zavod za šport, Društvo Perkmandeljc in razvijalec gorskega kolesarstva se lotevajo ideje o novi turistični ponudbi trboveljske doline imenovane Od dimnika do dimnika, v kateri bi zajeli zanimive lokacije in destinacije ter povezavo med njimi.
Letošnje poletne počitnice bodo v Zasavju ne glede na to, ali nas bo pestila vročina ali dež, pestre. Da bo poletje še posebej zanimivo, doživeto in družabno, bodo v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku potekale številne aktivnosti. Zaradi široke ponudbe bo vsak našel nekaj zase.
Za ogled aktivnosti, ki jih je Večgeneracijski center Zasavje pripravil skupaj z Zasavsko ljudsko univerzo, Mladinskim centrom Zagorje ob Savi, Društvom prijateljev mladine Zagorje ob Savi in Občino Zagorje, kliknite TUKAJ. Na torkove packarije in četrtkove razgibancije vabijo v občini Hrastnik. Koledar brezplačnih aktivnosti najdete TUKAJ. Poletje v mestu – zgibanko poletnega dogajanja v mestu Trbovlje najdete TUKAJ.
V trboveljskem centru, pri avtobusni postaji pri OŠ Alojza Hohkravta, je zaradi prometne nesreče že dobro uro oviran promet. Trčila sta osebni avtomobil in avtobus. Previdno in strpno pri vožnji.
Regijo postaviti na zemljevid svetovnih gorsko kolesarskih destinacij imajo željo tudi v Zagorju. Jutri ob 10. uri bodo odprli novi park Cilenca Trails. Območje gorsko kolesarskega parka obsega velik del vzpetine Cilenca na približno 16 hektarjih površin. Dostop na vrh parka je urejen po cesti proti Vinam, iztek gorsko kolesarskih poti pa je lociran na koncu ŠRO Evropark, nasproti poligona Pumptrack Zagorje. Kolesarski klub Zagorska dolina je do uradnega odprtja gorsko kolesarskega parka uredil in dokončal štiri poti. Park obsega območje 18 hektarjev in ima 200 – 230 m višinske razlike, dostop na vrh v dolžini 2,5 km pa traja približno 15 min lahkega pedaliranja. Park je skrbno zasnovan za vse stopnje znanja, težavnost vsake poti je drugačna, kar omogoča postopno spoznavanje veščin športa ter možnost varnega napredovanja v vožnji, predvsem pa veliko zabave.
Glavna atrakcija v parku bo tako imenovana flow proga, ki je zasnovana z namenom, da se po njej lahko spustijo in uživajo tako popolni začetniki kot tudi tisti bolj izkušeni gorski kolesarji, saj je precej široka, polna nagnjenih ovinkov, valov in skokov. Ob jutrišnjem odprtju bo organizirano skupinsko vodenje po poteh parka, spretnostni poligon z dirko za najmlajše, glasbena spremljava, poskrbljeno pa bo tudi za hrano in pijačo, našlo pa se bo tudi še kakšno presenečenje. Na voljo bo tudi prevoz na vrh parka (shuttle) z električnim kombijem, tako da bo lahko nove poti prevoziti kar največkrat in spoznati razgiban relief Zagorja.
Z današnjim dnem v Trbovljah uvajajo novost pri plačevanju parkirnine na javnih površinah. Po novem je možno tudi mobilno plačevanje. Parkirnino je mogoče plačevati s storitvijo VALU ali aplikacijama mBills in Easypark. Še naprej pa je mogoče parkirnino plačati na klasičen način, s kovanci.
Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa je bila blagajna Komunale Zagorje več mesecev zaprta, prav tako je bil vstop v poslovne prostore mogoč le izjemoma. Sedaj sta blagajna za osebno plačevanje računov Komunale Zagorje in uprava znova odprti za osebni obisk strank. Uradne ure uprave in odpiralni čas blagajne so vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 11. uro.
Z današnjim dnem je normalno odprt tudi zbirni center. Odpadke bodo tako prevzemali ob ponedeljkih in sredah od 9. do 20. ure, ob petkih od 10. do 14. ure v parnih tednih oziroma od 6. do 14. ure v neparnih tednih in vsako parno soboto v letu od 8. do 12. ure.
