Projekt rudarski junak Prometej se počasi bliža zaključku. Veličastni, 12-metrski in več ton težki kip nad Trbovljami sicer že nekaj časa stoji in si ga prihajajo ogledovat številni obiskovalci, vendar je do uradnega, dokončnega zaključka potrebno postoriti še nekaj stvari.

Postavljene so stopnice in urejen dostop do platoja, kjer kip stoji. Namestiti je potrebno še varnostno ograjo, kar bo narejeno v kratkem. »Sedaj je priklopljena tudi že sončna elektrarna in se kip napaja sam. Nočna osvetlitev ni več iz javne razsvetljave, ampak se napaja iz sončne energije,« pravi avtor kipa, akademski kipar Zoran Poznič.
Površina, na kateri Prometej stoji, bo posuta s črnim bazaltom. Zanj so se namesto za premog odločili, ker bi se slednji raznašal in drobil. Izdelujejo tudi še 4 razgledne klopi, vsaka bo v svoji barvi.
Leseno stopnišče z ograjo je takšno, kot je, najbolj logična ureditev. Zaradi lažjega dostopa do kipa in vračanja so stopnice vijugaste. Ob Prometeju bo postavljena tudi velika, lasersko izrezana železna plošča. Na njej bodo vse informacije o kipu. Leto postavitve, izdelovalec. Glavni donatorji, lastnosti kipa in drugo.
»Kip je narejen v presenetljivo kratkem času, v 8, 9 mesecih od začetka izdelave pa do tega trenutka danes. Še posebej, ker so tudi vsa potrebna sredstva bila glede na to, da so donacije, prav tako zbrana v kratkem času. Neverjetno, kako je vse to uspelo. Najiskreneje še enkrat hvala vsem donatorjem,« doda.

Obeta se tudi spomeniško varstvo
Prometeja je v teh dneh krstila tudi strela. Ta je namreč med nevihto udarila vanj, kar ne preseneča, saj je kip narejen iz železja. Vendar je udar prestal brez težav. »Že v sami projektni zasnovi je predvidena zelo močna proti strelna zaščita. Okrog kipa je pod zemljo napeljana približno  30 metrska zanka,« pojasni
Dostop do kipa je sedaj urejen tudi samo z ene strani, po stopnicah. Doslej so obiskovalci namreč prihajali tudi preko lastniških zemljišč krajanov, odslej pa je takšen dostop preprečen.
Prometeju se obeta tudi spomeniška zaščita. »Čez kakšno leto bo vložena vloga za določeno stopnjo zaščite in spomeniškega varstva. Trenutno to še ni mogoče, saj je treba slediti rokom in predpisom. Prometej je javna skulptura in ji bo s spomeniško zaščito pripadala tudi zaščita in skrb države,«.

Med današnjim Pozničevim obiskom Prometeja si je kip prišla ogledati tudi skupina osnovnošolcev v sklopu počitniških dejavnosti v organizaciji Društva prijateljev mladine Trbovlje. Šolarji so ob tej priložnosti in naključnem srečanju avtorju kipa zastavili več vprašanj, na katera jim je z veseljem odgovoril.

Foto: ČZ

Na trboveljskem Sallauminesu je Občina Trbovlje zaključila prenovo promenade in fontane. Zamenjali so granitne kocke, ki so položene na betonu, kar preprečuje njihovo morebitno izruvanje, vmesni prostor pa je zapolnjen z epoksi maso, kar onemogoča rast plevela. Prav tako se je uredil prostor okoli zasajenih dreves, kjer je poleg zemlje uporabljen vodoprepusten beton, da bodo imela drevesa ustrezne pogoje za rast. Očiščeni so tudi betonski otoki za sedenje.

Fontana in promenada bosta skupaj z obnovljenimi fasadami, ki jih urejajo lastniki stanovanj, pripomogli k še bolj prijetnemu bivanju.

Foto: Občina Trbovlje

Na našem portalu smo te dni opozorili na problem in nevarnost odpadanja ometa s stavbe na naslovu Ulica 1. junija 4 v Trbovljah. S stavbe, ki je v lasti Občine Trbovlje, pada različno veliko kamenje. Kamni z objekta, v katerem so Rdeči križ, Menažka in drugi, letijo na parkirišče, avtomobile, nevarni so tudi za mimoidoče. Nekateri kamni so velikosti tudi za dlan odraslega človeka.

»Najnujnejša sanacija odpadanja ometa na stavbi na naslovu Ulica 1. junija 4, Trbovlje, je že bila izvedena, nazadnje v mesecu novembru 2020. V letu 2022 bomo planirali sredstva za ponovno najnujnejšo sanacijo ometa na predmetni stavbi. V kolikor bo vmes potrebno izvesti še dodatna sanacijska dela, bomo to seveda tudi izvedli,« pravijo na Občini Trbovlje o problematiki odpadanja ometa.
Vprašanje pa je, ali zadošča le najnujnejša sanacija in kolikokrat bo potrebna. Bržkone bi objekt bil potreben temeljitejše obnove in predvsem na tako imenovane dolge proge, kot meni nemalo mimoidočih in nekateri uporabniki oziroma najemniki prostorov v stavbi.

Foto: ČZ

Že precej let se pogosto poraja težava, kam z na pol odsluženimi različnimi aparati ali aparati, ki jih zaradi nadomestila z novimi ne potrebujemo več. Ti aparati se tako največkrat znajdejo v kontejnerjih za smeti, na divjih odlagališčih v naravi in podobno. To pa ne pomeni le posledičnega kopičenja odpadkov, stroškov in obremenjevanja okolja ampak tudi neizkoriščene možnosti. Za smotrno uporabo, zmanjšanje odpadkov in manj obremenjeno okolje je družba ZEOS v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD ter komunalnima podjetjema v Trbovljah in Zagorju v omenjenih dveh zasavskih občinah postavila prva kotička za zbiranje starih, a še delujočih aparatov.

Na Zbirnem centru Zagorje ob Savi in zbirnem centru Neža v Trbovljah sta odslej tovrstni zbirališči, kamor uporabniki lahko oddajo aparate vseh vrst, ki jih več ne potrebujejo. Kotička sta v zaprtih delih nadstrešnic in vidno označena z rumenima tablama. Prostora sta namenjena oddaji še delujočih aparatov, primernih za ponovno oziroma nadaljnjo uporabo. Prinese se lahko velike aparate, torej pralne in pomivalne stroje, pečice, štedilnike, hladilnike, zamrzovalnike,… orodje, male gospodinjske aparate, avdio-video in foto opremo, monitorje in televizorje z ravnim zaslonom, računalnike, mobilne telefone, igrače in ostale primerne aparate na elektriko ali baterije. Aparati morajo biti še delujoči, nepoškodovani in varni za uporabo.
Projekt Life Spodbujamo e-krožno podaljšuje življenjsko dobo aparatov preko izvajanja različnih aktivnosti kot so popravilo, ponovna uporaba in souporaba aparatov. Med drugimi izvajalci projekta po Sloveniji postavljajo kotičke za oddajo še delujočih aparatov.

V Evropski uniji in v Sloveniji se uvajajo zakonodajne spremembe na področju ravnanja z odpadki, ki vodijo v krožno gospodarstvo. Slednje je nov model, znotraj katerega vsi materiali krožijo in se ponovno uporabijo. Tudi zaradi tega je ponovna uporaba zelo pomembna za našo prihodnost.
Za varovanje okolja je pravilno ločevanje e-odpadkov vsekakor zelo pomembno. Hkrati moramo poskrbeti, da bi bilo teh odpadkov čim manj. S tem, ko odslužene in še delujoče aparate predajamo v ponovno uporabo, jim podaljšujemo življenjsko dobo in posledično ustvarjamo manj e-odpadkov. S postavitvijo kotička za ponovno uporabo gre za korak naprej k prehodu na krožno ravnanje z električno in elektronsko opremo.

Foto: arhiv ZEOS

Voznikom, ki parkirajo svoje avtomobile na javnem parkirišču ob glavni trboveljski mestni cesti pri spodnjem vhodu stavbe, v kateri imajo prostore Rdeči križ, Menažka in drugi, preti nevarnost padajočega kamenja. To namreč te dni pada s stavbe. Najbolj nevarni sta parkirni mesti ob cvetličarni. Ko smo preverili navedbe, je bilo kamenja, ki leti s stavbe, največ na teh dveh. Kamenje pada tudi na strehe in havbe avtomobilov.

Kamenje je različnih velikosti, na našem portalu smo opazili tudi nekaj primerkov velikosti več kot dlan odraslega človeka. Poleg za avtomobile je padanje nevarno tudi za mimoidoče občane. Zato je vsekakor na mestu opozorilo tako voznikom kot pešcem, da so pozorni in previdni zaradi morebitnih posledičnih poškodb, ki so zaradi kamnov tudi večje velikosti in padanja z višine lahko tudi resne.

Kot navaja ena od najemnic poslovnih prostorov v stavbi, je stavba v lasti Občine Trbovlje. Po njenih navedbah naj bi enkrat že sanirali stanje, a v majhnem obsegu in očitno bistveno premalo.
Zakaj odpada kamenje z zgradbe, kaj je Občina Trbovlje že ukrenila za preprečitev in kakšne načrte imajo glede sanacije, bomo preverili na Občini.

Foto: ČZ

Na območju Trbovelj je na javno vodovodno omrežje priključenih pet pitnikov, ki zagotavljajo svežo pitno vodo na javnih površinah. Ti v teh vročih dneh še kako prav pridejo med opravki po mestu, ko je vročini ali sparini tako rekoč nemogoče uiti in je osvežitev obraza ali pitje vode več kot dobrodošlo in koristno.

Lokacije pitnikov so:
– mestni park
– park Neža (ob osrednji poti)
– park kulture (pri parkirišču na vrhu zelenice)
– Majcenova cesta (območje vrtičkov v bližini trim steze)
– mestna tržnica.

Foto: ČZ

Delo gasilcev niso samo požari in intervencije v naravnih nesrečah in podobno, ampak tudi z živalmi. PGD Trbovlje mesto najpogostejše klice in intervencije beleži v zvezi s hišnimi živalmi, predvsem psi in mačkami, na kakšnem podstrešju imajo ne prav razveseljivo družbo kakšnih polhov, sršenov in podobno, tudi kače so v zadnjem času pogostejši povod za klic kot včasih. Prvikrat pa so se odzvali na intervencijo zaradi konja.
V Planinski vasi je konj padel skozi talno luknjo približno dva metra globoko v podzemno zidano klet. Narava samega pripetljaja in tudi prostor, kamor je padel, sta terjala gasilsko pomoč in posredovanje. »Intervencija je bila zelo posebna. Takšna, ki je ne vidiš niti v filmih. Kako je konj sploh prišel v prostor, skozi katerega je padel, je še vedno uganka. Kot tudi še vedno ni jasno, kako je glede na velikost in težo lahko padel skozi luknjo velikosti 40 x 60 centimetrov,« pravi poveljnik PGD Trbovlje mesto Anžej Sticher.

Stanje je zaradi tega bilo prava zagata in je bilo treba posveta ter razmisleka, kako se sploh lotiti reševanja. »Kako spraviti z dveh metrov globine iz prostora, ki je podzemni in nima nobenega vhoda, okna ali česarkoli, odraslega konja? Žival tehta 400 kilogramov, pa še prestrašena in razdražena je bila. Pri reševanju nam je največ težav povzročala majhna odprtina za reševanje ter težava z izdelavo sidrišč za vrvno tehniko. Na koncu smo se namreč odločili, pa tudi edina opcija v danih razmerah je bila, da konja dvignemo na površje z vrvmi oziroma privezi. Potrebno je bilo tudi razširiti luknjo, skozi katero je padel,« pojasni.
Na intervenciji je bila prisotna tudi veterinarka, saj je žival bilo potrebno umiriti s pomirjevali. Popolna narkoza ni prišla v poštev, saj konja zaradi majhnosti prostora, razmer in dejstva, da ga ne bi mogli premakniti tudi zaradi njegove teže, ne bi mogli oviti z vrvjo in dvigniti.

Enajst članske skupina je pripravila sidrišče ter konja za transport iz kleti z izdelavo improviziranega pasu za dvig, nato pa so ga dvignili na plano. Zaradi usklajene izvedbe naporne intervencije ni bil poškodovan nobeden od gasilcev, čeprav je bilo reševanje težko in zahtevno. Tudi konj ni k sreči utrpel večjih poškodb, razen prask in odrgnin.
Več kot dve urno reševanje konja iz kleti skozi jašek je bila ena najtežjih in tehnično zahtevnejših intervencij doslej. Tudi nenavadna, saj je bila odprtina, skozi katero je konj padel, minimalna in si niso mogli predstavljati, kako je do nesreče prišlo. »Rad bi pohvalil vse gasilce, ki so na intervenciji sodelovali, saj so pokazali veliko mero umirjenosti, timskega dela in tudi tehničnega znanja,« še izpostavi Sticher.

Foto: PGD Trbovlje mesto