V Zasavju so v soboto nazdravili novemu projektu, ta hip največjemu v njegovi zvrsti. Položili so namreč temeljni kamen za postavitev največje in najmočnejše sončne elektrarne v Sloveniji na zemljišču nekdanjega odlagališča nenevarnih odpadkov bivše Termoelektrarne Trbovlje v Prapretnem. Gre za šesto po vrsti tovrstno elektrarno v sklopu verige Holdinga slovenskih elektrarn. Čeprav trenutno zadnja, bo najmočnejša, saj gre za 3,036 megavatno sončno elektrarno z močjo, večjo od enega megavata, ki bo z elektriko v celoti letno oskrbovala 800 gospodinjstev. Naložba je vredna približno 2,5 milijona evrov. Gre za elektrarno s 6.902 modula moči 440Wp, nazivne moči 3,036 MWp in predvideno povprečno letno proizvodnjo 3.362.000 kWh.
Razlogi za odločitev o postavitvi na Prapretnem so možnost gradnje po občinskih aktih, ustreznost lokacije glede na sončno sevanje, ki je nad slovenskim povprečjem, ter možnost povezave na elektroenergetsko omrežje. Zemljišče, na katerem bo stala, sestoji iz 130 metrov debele plasti odpadnega materiala in snovi, na katerega je nekdanja trboveljska Termoelektrarna v pol stoletja obstoja odložila devet milijonov ton mešanice žlindre in elektrofiltrskega pepela. Sestava zemljišča po navedbah generalnega direktorja HSE dr. Viktorja Vračarja po rezultatih meritev in raziskav ni v ničemer sporna in je primerna za tovrstno postavitev. Sama elektrarna tudi ne bo v ničemer obremenjujoča ali škodljiva za okolje. Obenem pomeni tudi eno od oblik praktične ureditve doslej degradiranega območja.
Projekt izgradnje bo realiziran celotno v sklopu holdinga, saj je projektno dokumentacijo in pridobitev gradbenega dovoljenja opravil HSE Invest, investitor pa je HSE. Podjetje HTZ, hčerinska družba Premogovnika Velenje, bo poskrbelo za dobavo opreme, montažo in zagon elektrarne. HSE sicer v prihodnosti načrtuje dodatno širitev lokacije v energetske namene, saj mu to omogoča obstoječa infrastruktura. Po napovedih in oceni prvega moža HSE bo elektrarna postavljena do konca letošnjega leta.
Temeljni kamen so postavili oziroma rdečo luč za začetek realizacije projekta prižgali minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar in župan občine Hrastnik Marko Funkl, ki so tudi in enotno sporočili, da je zelena in pametna prihodnost v naših rokah.
Postavitev elektrarne ima za HSE in lokalno okolje tudi simbolni pomen. V preteklosti je bilo to okolje zelo obremenjeno s proizvodnjo električne energije v termoelektrarni Trbovlje in izkopavanjem premoga v bližnjih rudnikih. HSE bo na tej lokaciji znova oživil proizvodnjo električne energije na do okolja prijazen način, brez emisij toplogrednih plinov. Viktor Vračar je poudaril, da je poslanstvo HSE intenzivno nadaljevati naložbe v zanesljive in do okolja prijazne vire električne energije. Spričo elektrarne je zadovoljen tudi hrastniški župan Marko Funkl, ki je vesel, da energetika v obliki zelene ostaja v Zasavju in upa, da v regijo pride še več investicij, ki bodo pripomogle k nadaljnjemu razvoju. Ministra Zvonko Černač in Jernej Vrtovec postavitev sončne elektrarne označujeta kot izjemen uspeh, ki kaže, kako uspešna je lahko sanacija takega degradiranega območja. Začetek gradnje elektrarne Prapretno je zgodba o uspehu in nov pomemben list v razvoju slovenske energetike in družbe, skrbi za okolje in izboljšanju kakovosti našega življenja na splošno.
Hrastniška sončna elektrarna je sicer le eden od projektov energetske oskrbe v prihodnosti. Slovenija v letošnjem letu sprejema ključne odločitve na tem področju. Pred sprejemom na vladi je strategija za opustitev premoga, načrtovana čez dobro desetletje. Slovenija je po navedbah ministra Černača sicer med 165 državami po doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja na visokem 9. mestu, s čimer je prehitela med drugim tudi Švico.
Svečana položitev temeljnega kamna je imela tudi dobrodelno gesto. Generalni direktor Vračar je ob tej priložnosti s strani HSE kot podpornika izročil vodji Rudarske godbe Hrastnik tudi ček za 8000 evrov z geslom »Opuščamo premog, a glasbe nikoli«.
Foto: ČZ