Znamenita trboveljska stavba, v kateri je živela in delala slovenska mati Ana Dimnik, je te dni v vrvežu različnih del. V skladu z odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so položili novo streho, v sklopu energetske sanacije pizzerije Dimnik pa bodo zamenjana tudi vsa okna in vrata. Prešli bodo na ekološko ogrevanje z namestitvijo toplotne črpalke in na talno ogrevanje, vzpostavljena bo tudi ekološka usmeritev v deževnico. Voda s treh streh se bo stekala in iz dveh podzemnih cistern uporabljala v sanitarijah. Uporaba deževnice je zelo smotrna, saj je primerna za zalivanje, pranje, z dobro filtracijo pa tudi pitna, poleg tega pa se z njeno uporabo lahko prihrani kar do 50 % pitne vode in s tem varuje okolje. »Po zahtevah in priporočilih spomeniškega varstva mora hiša v osnovnem videzu biti identična podobi izpred 145 let. Za okna in streho veljajo stroga določila spomeniškega varstva, fasade pa se ne bo menjalo. Vsa izvajana dela so nadzorovana s spomeniškim varstvom,« pravi o projektu najemnik, znani trboveljski gostinec Boris Novak.
V njegovem 26-letnem najemništvu je to prvi tovrstni obsežni projekt. Večja investicija doslej je bil le prehod ogrevanja z olja na trdo gorivo oziroma na toplovodni kamin, ostalo so bile manjše in siceršnje vzdrževalne stvari.
Del država, del Evropa, del najemnik
Energetska sanacija se financira iz državnih in evropskih sredstev, del stroškov pa krije najemnik. Poleg energetske sanacije glavnega gostilniškega poslopja ima Novak tudi širše načrte. Gospodarski objekt ob gostišču, ki služi kot skladišče, je potrebno porušiti, na njegovem mestu pa naj bi nastal nov. V naslednjih letih bi bilo praktično v nadstropju nove gradnje urediti tudi namestitvene kapacitete, saj teh v Trbovljah že več let manjka. V pritličnem delu bi bili skladiščni prostori, nad njimi spalne sobe. Nova gradnja bi enako kot sedanja po etažah merila 100 m2 in bi bile v nadstropju 4 idealne sobe. »V objektu samega gostišča ni bilo nikoli prenočišč in bo v primeru realizacije to novost. V preteklosti so sicer imeli v najemu prostore kot stanovanja, samo prenočišč pa nikoli. Ureditev namestitvenih kapacitet v gostišču je vprašljiva oziroma nemogoča tudi zaradi spomeniškega varstva, siceršnjih za gostinsko dejavnost potrebnih prostorov in popolnoma drugačne in nove ureditve. Potreben bi bil ločen vhod, stopnišče in podobno,« pravi Novak. Okolica oziroma zemljišče gostišča ni pod spomeniškim varstvom, zato so v preteklih letih ponudbo dopolnili tudi zunaj. Narejena je bila letna terasa, postavljena otroška igrala in podobno.
Anina soba ostaja
V gostilni je tudi spominska soba Ane Dimnik z njenimi fotografijami, predmeti, različnimi listinami. Soba se zaenkrat ne bo obnavljala, niti se je v sklopu energetske sanacije in prenove objekta ne bo prestavljalo. Obeta pa se ji modernizacija. V dogovorih z Delavskim domom Trbovlje bi uvedli novodobne tehnologije, da bodo doslej le pisne stvari tudi posnete in slišne. »Želim si ljudem približati zgodovino hiše in Ano Dimnik s sodobnimi pripomočki in načinom. Ana Dimnik je bila poznana že leta 1888, ko so jo proglasili za slovensko mater. V slovenskem prostoru je bila še kako znana. V mnogo stvareh je bila dejansko zamolčana in to bi rad popravil. Tudi v vzgojno učnem in šolskem programu je ni, kar se mi zdi sramota. Rad bi, da smo v Trbovljah ponosni, da smo imeli žensko, ki se je že pred 150 leti borila za slovenski jezik in kulturo,« poudari. Ne glede na prenovo bo njen znameniti relief, ki je razpoznavni in zaščitni znak hiše, ostal na pročelju stavbe. Ob 145 letnici od odprtja Gostilne Dimnik pri slovenski materi, kot se imenuje in bližajoči se obletnici smrti Ane Dimnik je stavba zajeta tudi v sklop nove zamisli o trboveljski turistični poti in zanimivosti. HSE, Rudnik, Delavski dom, Zasavski muzej Trbovlje, Zavod za šport, Društvo Perkmandeljc in razvijalec gorskega kolesarstva se lotevajo ideje o novi turistični ponudbi trboveljske doline imenovane Od dimnika do dimnika, v kateri bi zajeli zanimive lokacije in destinacije ter povezavo med njimi.
Foto: ČZ