V zagorskem Evroparku so v soboto popoldne bile glavne rastline. Na vrtu tete Johance je bilo živahno. Društvo za zdravilne rastline Zasavje je pripravilo druženje Dobre misli tete Johance, ki je bilo namenjeno najmlajšim. Otroci so sodelovali v ustvarjalnih delavnicah in izdelovali mandale, risali na les in kamenje, se učili matematike brez lista in svinčnika, sodelovali v srečelovu in podobno. Spoznali so tudi novo knjigo društva, že tretjo po vrsti, ki ima preprost naslov Flance tete Johance in ki je namenjena predvsem otrokom v vrtcu ter do tretjega razreda osnovne šole. Za dodatno dobro voljo so poskrbeli tudi s plesom in igranjem.
Rdeča nit letošnje dobrodelne prireditve so dobre misli. Tudi rastline, ki jih na društvu uvrščajo v to skupino, predvsem zelišče origano. »Živimo v času, ko so dobre in pozitivne misli še kako potrebne. Preveč je povsod slabih in negativne energije. Dobre misli smo poimenovali tudi nagradni natečaj za vrtce in osnovne šole,« pravi predsednica Cvetka Drnovšek.

Za nekaj sprememb so poskrbeli tudi v samem vrtu. Drugačna je okrasitev, pobarvali so na novo stole, učenci osnovne šole Ivana Skvarče pa so za vrt izdelali novo maskoto, ki so jo poimenovali Cvetka.
Kljub koroni je društvo aktivno. Zelo jih veseli, da njihov vrt v Evroparku obišče veliko ljudi, skozi vse mesece, ko je v rasti in cvetju. Vrt je tudi edini tovrstni v Zasavju. Obiskovalci se udeležujejo delavnic ali pa se preprosto ustavijo med sprehodom. Poleg šol in vrtcev društvo obiskuje tudi domove starejših in ranljive skupine, ravno so zaključili
obisk v Varstveno delovnem centru v Zagorju. Najmlajše na vrtu privabijo zgodbe, vonji in okusi užitnih rastlin. Starostniki najraje sodelujejo pri pripravah različnih jedi iz rastlin, ranljive skupine pa najbolj zanimajo rastline, ki jih je moč uporabiti v prehrani, katere, kje, kdaj in kako jih nabirati ter za kaj vse so uporabne.

Vsaj sedemkrat, osemkrat na leto organizirajo tudi predavanja v zagorski knjižnici o zdravilnih rastlinah in zdravem življenju.
Prireditev je tudi letos med drugim obiskal tudi župan Matjaž Švagan v duhu zdravega in aktivnega življenja, saj je v vrt prikolesaril.

Foto: ČZ

Na Zasavski ljudski univerzi se aktivno in uspešno ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Sodelujejo v projektu Znanje za odličnost v neformalnem izobraževanju odraslih, ki izobraževalcem odraslih omogoča pridobivanje potrebnih kompetenc za čim bolj uspešno delo, razvoj kariere in osebni razvoj.
Do sedaj so uspešno zaključili že pet izobraževalnih programov, trenutno pa potekajo še programi Samoobvladovanje stresa in skrb za psihofizično ravnovesje in Uvod v NLP za izobraževalce odraslih. V kolikor vremenske razmere dopuščajo izvajajo programe  na prostem, na t.i. zeleni plaži pred Graščino Zagorje. Udeleženci so navdušeni nad okoljem in udobnimi ležalniki. V letih 2020 in 2021 je bilo v programe vključenih že 100 udeležencev.

Zanimanje za programe je veliko, tako da pričenjajo z izvajanjem že tretjega programa Uvod v NLP za izobraževanje odraslih. »V  sezoni 2021/2022 pa načrtujemo izvedbo še štirih programov, v katere se bodo lahko udeleženci prijavili že v juniju: Izvajanje izobraževanja na daljavo, Uvod v NLP za izobraževalce odraslih, Samoobvladovanje stresa in skrb za psihofizično ravnovesje ter Zdravi in vitalni na delovnem mestu. Zainteresirani se lahko prijavijo na https://www.zlu.si/novice/novi-programi-za-izobrazevalce-odraslih-460.html,« pravi direktorica Polona Trebušak.
Vabijo vse zaposlene učitelje, organizatorje izobraževanja in druge strokovne delavce, ki delajo z odraslimi v različnih projektih, da se vključijo v njihove programe. »Programi resnično podprejo udeležence in omogočajo pridobitev novih veščin, ki so nujno potrebne za bolj kakovostno in učinkovito delo, pomagajo pa tudi v zasebnem življenju. Dobro pa je, da se  izobraževalci iz vloge učitelja vživijo v vlogo učenca. Samo lastna izkušnja šteje in pomaga k razumevanju potreb drugih,« pravi.

Projekt Znanje za odličnost v neformalnem izobraževanju odraslih poteka od junija 2020 do oktobra 2022, nosilka projekta je UPI ljudska univerza Žalec. V projektu sodelujejo poleg Zasavske ljudske univerze še RIC Novo mesto, MOCIS, Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec, Ljudska univerza Krško in Šolski center Velenje. Projekt financirata Republika Slovenija ter Evropski socialni sklad, zato je za udeležence brezplačen.

Foto: ZLU

Po dveletnem premoru zaradi korone so v soboto v Trbovljah znova organizirali tradicionalno dirko starodobnih vozil na Katarino, imenovano Dirka na Katarino – Memorial Mirka Bivica. Čeprav je zaradi korone sprva kazalo, da bo udeležba manj številčna, pa je končno število udeležencev na koncu presenetilo. Krepko je namreč preseglo sprva napovedano in pričakovano. Poleg tega so udeleženci bili ne le iz Zasavja, ampak tudi z drugih koncev Slovenije. Dirka na Katarino je sicer tudi mednarodna. Proga je tudi že zgodovinska, saj so dirke na njej potekale že daljnega leta 1948.

Na prizorišču pred občinsko upravo in na parkirišču so bila razstavljena starodobna vozila. Med ostalimi obiskovalci si jih je ogledala tudi trboveljska podžupanja Maja Krajnik, ki jo je najbolj navdušil rdeč štirikolesnik. Letos na prizorišču na ogled sicer ni bilo nekaterih starodobnikov, kot so šolski avtobus, gasilski avto in terensko vozilo, ampak le osebni avtomobili in motorji.
V društvu so letos dobili tudi novega predsednika. Dolgoletni predsednik in ustanovni član Franc Malgaj je vajeti društva predal Samu Guzeju. Društvo sicer obstaja 17 let, člani imajo preko 90 starodobnih vozil. Mnogi so že častitljivih let, veteran in starosta v pravem pomenu besede med njimi pa je motorno kolo FN350, katerega lastnik je zbiratelj starodobnikov Franc Malgaj, ki ima s sinom sicer eno od največjih slovenskih zbirk starodobnikov

Omenjeno motorno kolo je bilo izdelano leta 1926. Je obnovljeno in s certifikatom, ni pa registrirano, a kljub temu še vedno tudi pelje. Društvo organizira in sodeluje na srečanjih starodobnih vozil na panoramski vožnji po Sloveniji, vsakoletno pripravijo vsaj dve krožni vožnji po Zasavju ali okolici, pripravljajo vodene razstave starodobnih motornih koles in avtomobilov ter strokovne izobraževalne ekskurzije. Namen društva je tudi skrb za ohranjanje tehnične kulturne dediščine, nekateri člani se ukvarjajo tudi z obnovo starih vozil, pomagajo tudi pri pridobitvi certifikatov za starodobna vozila.

Foto: ČZ

Učenci trboveljske osnovne šole Tončke Čeč so tik pred iztekom šolskega leta pridno zavihali rokave tudi dobrodelno. Pod mentorstvom Nine Vučilovski so na pomoč priskočili trboveljskemu Društvu proti mučenju živali. Zbrali so namreč 55 kilogramov briketirane in konzervirane hrane ter pripomočke in igrače za živali.
Kot dogovorjeno z društvom, bo darovana hrana večinoma porabljena za prosto živeče zapuščene mačke v občini Trbovlje. Populacijo prosto živečih zapuščenih mačk je najučinkoviteje reševati z ulovom ter s sterilizacijami in kastracijami, s čemer se prepreči nepotreben dodatni prirast mladičev in se vzdržuje sprejemljivo število živali.
Prosto živeče mačke so nekakšna nuja in potrebne, saj preganjajo različne škodljivce, vendar pa je obenem potrebno preprečevati tudi, da se same ne razmnožijo preveč po nepotrebnem.

Potrebščine in igrače pa bo društvo namenilo lastnikom hišnih živali, ki so v slabši socialni situaciji, a imajo hišne ljubljence in zanje kljub težji situaciji primerno skrbijo, si pa težje privoščijo tovrstne izdatke.
Na društvu so nadvse veseli pomoči šolarjev, saj vsaka pomoč pri prostovoljnem, humanitarnem delu še kako prav pride. Prav tako bodo veseli tudi še kakšnega sodelovanja in pomoči v prihodnjem šolskem letu. Ko pa se bodo razmere glede Covida izboljšale in bodo to dopuščale, pa bo društvo šolarje z veseljem tudi obiskalo ali jih povabilo na ogled, kako poteka delovanje društvenih aktivnosti na terenu.

Foto: ČZ in OŠ Tončke Čeč

V Zagorju te dni pospešeno urejajo prireditveni prostor pod cesto nasproti zagorskega Spara, kije sicer bolj znan kot tribune. V poletnih mesecih bo namreč prostor nad mostom ljubezni zaživel v polnem sijaju, saj mu bodo dodali nove vsebine in vdahnili življenje. Tako v tem času urejajo tribune, ki jih je načel zob časa. Te bodo očistili, premazali, osvetlili in dodali lesena sedala. Po steni pod Cesto Borisa Kidriča bodo uredili vodni motiv, ki bo simboliziral toplice, saj je na območju zagorskih Toplic že od nekdaj izvir tople vode. Pod vodnim motivom bodo uredili razgledno ploščad in namestili stekleno ograjo, območje pa bo varoval jamski škrat Perkmandeljc, ki bo obiskovalce spomnil na nekdaj bogato rudarsko preteklost v zagorski dolini in na vse rudarje, ki jih je čuval. Bronasti kip, ki ga je zasnoval Dušan Kastelic, bo krasila še tabla s pesnitvijo Perkmandeljc Nandeta Razborška. Betonsko steno pod Kidričevo cesto bodo ozelenili z bršljanom, ki bo simboliziral zvestobo tradiciji.

Na Občini Zagorje upajo, da bo urejen prostor ob Mediji, poimenovan Pristan, postal prijeten kotiček tako za organizirana kot tudi za neformalna druženja občanov, ki se bodo v lepih dneh lahko sprostili ob žuborenju vode in prepletu zgodovinskih tradicij.
Prostor bodo slovesno predali namenu ob dnevu državnosti, ko 30-letnico poleg Slovenije slavi tudi Zagorje. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi spominsko obeležje, ki ga bodo skupaj postavili Občina Zagorje ob Savi, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza slovenskih častnikov. Ta označuje vhod v rudniško skladišče eksploziva, kjer so med osamosvojitveno vojno za Slovenijo skrivali minsko eksplozivna sredstva in strelivo, ki so jih enote Slovenske teritorialne obrambe po blokadi in zavzetju skladišča JLA v Zaloški Gorici pri Celju prepeljale v Zagorje.

Foto: ČZ in Občina Zagorje

Septembra predlansko leto je v Trbovljah precej zanimanja in razburjenja povzročila slika v upravni stavbi Strojne tovarne. Umetnina velikosti 3 krat 6 metrov, ki se imenuje sgraffito in ki je delo Maksa Kavčiča, od leta 1953 pa je krasila eno od sten sejne sobe, je za krajši čas ustavila rušenje upravnega poslopja nekdanjega industrijskega velikana. Ko se je razvedelo, da je sgraffito še v stavbi in da je v vsesplošnem siceršnjem katastrofalnem propadajočem stanju objekta čudežno uspel ostati ohranjen, sta se vključila Občina Trbovlje in kulturno ministrstvo. Z novim lastnikom objektov nekdanje STT so se dogovorili, da prekinejo rušilna dela, da bo strokovna ekipa Restavratorskega centra ZVKDS poskrbela za odstranitev in ohranitev, ministrstvo pa bo krilo tudi stroške konservatorskega posega.
Umetnino so po zahtevnih restavracijskih postopkih razrezali na 6 fragmentov in jih začasno shranili v depoju muzeja. Sgraffito bi po napovedovanih načrtih bil kasneje naknadno sestavljen nazaj in naj bi po neuradnih informacijah kot del trboveljske dediščine in spomin na nekdanjega industrijskega velikana dobil mesto nekje na isti lokaciji, na kateri je sedaj nakupovalno središče.

Ne bo v nakupovalnem središču
Vendar pa kljub načrtom in napovedim grafita ni nikjer v sklopu nakupovalnega središča.
Številni občani se tako sprašujejo, kje je in kaj se je zgodilo z znamenito stensko podobo. »Sgraffito je sedaj shranjen v Zasavskem muzeju Trbovlje. Od 20. maja je tudi uradno v lasti Občine Trbovlje, ki bo v prihodnje poskrbela, da bo umetnina dobila svoje primerno mesto, kjer si ga bodo lahko občani ogledali. Točne lokacije sedaj še ne vemo, saj jo še iščemo, vendar bo sgraffito postavljen na mesto, ki si ga zasluži. Informacije, da bo postavljen v nakupovalnem centru, niso bile resnične in so plod posameznikov, saj je lastnik nakupovalnega centra že ob odkritju sgraffita dejal, da v nakupovalnem prostoru ne bo primernega prostora za umetnino,« pojasnjujejo na Občini Trbovlje.

Foto: arhiv ČZ

Olimpijski komite Slovenije se je danes s Slovensko baklo ustavil tudi v občini Zagorje ob Savi. Bakla je s pomočjo mladih športnikov iz različnih športnih društev in otrok iz Vrtca Zagorje, vseh osnovnih šol, VDC Zasavje in Srednje šole Zagorje pot začela na skakalnici v Kisovcu. Organizatorji so namreč želeli poudariti, da imajo v Zagorju odlične športnike, ki imajo za svoja udejstvovanja tudi dobre pogoje. Tako je zagorski smučarski skakalec po skoku s skakalnice Slovensko baklo predal kolesarjem iz Kolesarskega kluba Zagorska dolina, s čimer so simbolično ponazorili športno pot Primoža Rogliča, ki jo je sprva začel kot smučarski skakalec, danes pa jo nadaljuje kot najuspešnejši kolesar. Sicer pa je v znamenju največjega zagorskega športnika minila tudi zaključna slovesnost, saj so mestno ploščad okrasili z rumenimi baloni, ki napovedujejo tudi letošnje navijanje za Rogliča.

Slovensko baklo so iz Kisovca kolesarji pripeljali v Evropark, kjer so jih na ladji Argonavtek pričakali otroci iz vrtca. Ti so baklo prenesli do začetka Evroparka, kjer so jo prevzeli osnovnošolci. Izmenjaje so jo tako mimo zagorskih športnih objektov do mestne ploščadi nosili učenci zagorskih osnovnih šol, VDC Zasavje in na koncu dijaki Srednje šole Zagorje.
Zbrane na mestni ploščadi je nagovoril zagorski župan Matjaž Švagan, ki je med drugim povedal, da je Zagorje športna občina, kjer lokalna skupnost podpira mlade športnike in navija zanje tudi, ko odidejo v širni svet.

Mladi športniki so se srečali tudi s šestimi zagorskimi športniki, ki so že sodelovali na olimpijskih igrah ali Mladinskih olimpijskih igrah, Domnom Pociechom, Katjo Požun, Tilnom Siršetom, Lovrom Kovačičem, Emo Kovačič in Tiano Badžukovom.

Foto: Občina Zagorje

Staro trboveljsko pokopališče, ki je sicer del in v lasti župnije, že pet let urejajo prostovoljci. Vsakoletne akcije sta se domislila knjižničar Robi Čop in upokojeni muzejski uslužbenec Edi Hribšek. Prvo leto sta se čiščenja lotila kar sama, naslednje leto pa sta poleg povabila tudi Karitas. O prostovoljni pokopališčni akciji se je razvedelo, pridružilo se je še nekaj aktivistov in delo, ki ga opravljajo generalno enkrat ali dvakrat vsakoletno, je postalo že tradicija.
Skoraj končana so tudi letošnja spomladanska dela, ki so še posebej obsežna in zahtevna. Poleg siceršnjih očiščevalnih del so namreč letos rokave zavihali še za nove. Predvsem so si zadali, da poleg okolice očistijo tudi spomenike, kar je naravnost klicalo po akciji. »Spomeniki so prevrnjeni, zaraščeni, razpadli. Odstranjujemo stare sveče, odpadle veje, grmičevje, ki prerašča grobove, pivske plastenke, smeti,« pravi. Edi Hribšek.

Spomeniki pod zemljo in v potoku
Te dni podirajo drevje ki je rastlo po pokopališču iz grobov, med grobovi, po poti. Ko je drevje podrto ga je treba odstraniti, nato se je pokosilo, pograbilo in začelo nazaj postavljati spomenike, ki jih je podrl čas ali oskrunjevalci. »Takih je bilo kar okoli 30. Nekatere so zmetali po hribu v potok, da smo jih morali potegniti ven z verigami ali vrvjo. Trenutno se čistijo in urejajo grobovi, ampak zaradi dežja in blata gre zelo počasi. Nazadnje bomo pa uredili še pot s peskom, ki ga je priskrbela prijateljica. V ekipi je 10 prostovoljcev ter fantje s Karitasa, bilo je tudi nekaj svojcev pokopanih,« pove.
Največ dela je zahtevalo odstranjevanje drevja, najtežje pa je nazaj postavljati spomenike, saj so težki krepko čez 100 kg. Za pijačo in malico so poskrbele dobre duše. Vrtnarstvo Hodak je podarilo samokolnico rož, ki se bodo zasadile na grobove brez lastnikov. Hribšek je pri čiščenju naletel na kamen, kot je sprva mislil, a ta ni šel ven in se je izkazalo da gre za zakopan spomenik. Našel je še dva. Domnevajo, da jih je zakopanih še več, ki so bili bodisi prevrnjeni zaradi dotrajanosti, bodisi zaradi naravnih ali človeških dejavnikov. Sicer pa se je porodila tudi ideja o postavitvi spomenika vsem žrtvam rudarskih nesreč v času rudarjenja v Trbovljah. Če bodo našli sponzorja, bi postavili tudi večji pano s kratko zgodovino pokopališča v treh jezikih. »Če ne bo sreče, bomo poskusili s prostovoljnimi prispevki,« še pravi Hribšek.

Foto: Edi Hribšek

Na zadnji majski dan je v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku občine Trbovlje 1. junija. Slovesnost je potekala skladno s priporočili NIJZ, v ožjem krogu povabljenih, hkrati pa so preko spleta omogočili tudi prenos slovesnosti v živo.

Tudi letos so na osrednji slovesnosti podelili najvišja občinska priznanja in nagrade. Tako je bila podeljena Zlata sončnica za najbolj urejeno krajevno skupnost, ki jo je prejela KS Klek. Posebno priznanje županje je prejela Majda Škrinar Majdič, najvišje občinsko priznanje Prvo junijsko nagrado pa je dobila Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje. Nagrado je v imenu šole prevzela ravnateljica Marjetka Bizjak.

Za glasbeno popestritev in prijeten večer pa sta poskrbela Mešani pevski zbor Prosavus in Ditka.

Foto: Občina Trbovlje