Zavod za šport Zagorje, društvo Spin in Rdeči križ Zagorje v sodelovanju z Občino Zagorje, Kolesarskim klubom Zagorska dolina ter društvom Športajmo z Anžetom v to sredo v zagorskem Evroparku ob 18. uri pripravljajo 1. dobrodelni zagorski šport fest. Gre za dobrodelni športni dogodek, kjer bo vsak od udeležencev lahko našel nekaj zase, obenem pa tudi pomagal. Na voljo bodo vodene skupinske vadbe, vodene vadbe za otroke, delavnice na Pupmptracku, še pred uradnim odprtjem pa bo mogoče preizkusiti gorsko-kolesarsko progo Cilenca. Voden ogled bodo pripravili člani Kolesarskega kluba Zagorska dolina.
Na dogodku bodo zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bo mogoče oddati neposredno predstavnikom Rdečega križa Zagorje na treh točkah v parku. Zbrana sredstva bodo v celoti namenili letošnjemu letovanju otrok iz šibkejših socialnih družin na Debelem rtiču. Poleg z udeležbo na prireditvi v sredo je možna tudi finančna pomoč z nakazilom na račun Rdečega križa Zagorje. Denar bo Rdeči križ Zagorje zbiral do te nedelje.
Na območju pod Bukovo goro, natančneje na Lakonci oziroma Frančiška polju, bodo v tem tednu začeli izvajati obsežne geološko – geotehnične preiskave. Ker je bil na tem območju v času obratovanja trboveljskega Rudnika dnevni kop, zaradi katerega so se vrhnje plasti tal premešale, je nastala več deset metrov globoka plast “umetnih tal”. Z raziskavami bodo natančno določiti sestavo tal in njihovo nosilnost. Na podlagi izsledkov raziskav pa se bo nato določilo potrebno talno sanacijo oziroma homogenizacijo. Stabilizacija tal je potrebna za spremembo namembnosti zemljišča v obrtno industrijsko cono. Terenske raziskave bodo dolgotrajne, izvedle se bodo do 20 metrov globoke vrtine, poleg tega pa se bo izkopalo tudi “brazdo”, dolgo 50 metrov, globoko 5 metrov in široko 2 metra ter testno polje dolžine 30 metrov in širine 25 metrov. Na njih se bo testno izvedla tudi homogenizacija tal. Prve konkretne rezultate pričakujejo konec avgusta ali začetek septembra. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je pripravila Program geološko – geotehničnih raziskav na tem območju. Občina Trbovlje prosi obiskovalce in sprehajalce, da se v prihodnjih mesecih ne zadržujejo na območju Lakonce, da se bodo lahko izvajale varne in nemotene raziskave.
V Trbovljah so včeraj uradno zaključili z delom prve faze realizacije načrta o ureditvi planinskega kolesarjenja. Na pobočju Javorja je za uporabo odslej namenjenih pet tako imenovanih trailov in sicer Elica, Javor, Poseka, Garaža in Jelovica. Traile v sklopu ostalih izjemnih poti nad Trbovljami so v Mountain bike klubu Trbovlje skupaj povezali v Trbowle trails in pravo gorsko kolesarjenje, ki bo odslej uradno tudi na zasavskih hribih. »Mountain bike klub Trbovlje je letos pričel z urejanjem petih trailov, imenujemo jih Javor trails center. Gre za pet novih poti, namenjenih gorskim kolesarjem v sklopu Trbowle trails poti. Danes jih odpiramo in veseli smo obiska kolesarjev iz vse Slovenije. Poti so odprte in namenjene vsem. Imamo tri težavnostne stopnje. Verjetno bo najbolj uporabljana tista imenovana Easy, ki je primerna za vsakogar, ki ima veščine gorskega kolesarjenja,« ob odprtju pravi predsednik društva MTB Trbowle Sebastijan Zmrzljak.
Vožnje na Planini že dve desetletji Klub pa deluje že 21 let. »V tem času smo dosegli številne odmevne rezultate v spustu, enduru in olimpijskem krosu, kjer so člani med drugim osvojili državne pokalne naslove, nastopali v reprezentanci in osvojili 6 klubskih državnih naslovov,« dodaja. Downhill Javor sicer poteka že od leta 1999. Organizirali so pokalne tekme, državna prvenstva in mednarodne UCI dirke in gostili številne športnike tudi iz tujine, od Anglije do Nove Zelandije. »Tekmovalna trasa pod Javorjem je z zlatimi črkami zapisana v zgodovino slovenskega spusta. Pobočje pod Javorjem, ki je z 1131 metri tretji najvišji vrh Zasavja, ima idealen teren za gorsko kolesarjenje. Gozdovi z blagim naklonom se nahajajo v neposredni bližini Trbovelj in Zagorja ob Savi, pa vendar obenem odmaknjeni, kar je še dodatni plus,«. Ureditev proge na Sveti planini je podprla tudi Občina Trbovlje. »To ni le nekaj za aktivne športnike, kolesarje, ampak tudi za ljubitelje narave in adrenalina. Gre za veliko pridobitev in dodatno turistično ponudbo. Tu na Sveti planini je po dolgem času tudi spet zaživel planinski dom, ki je dobil novega lastnika in se bo vse skupaj v paketu lahko ponujalo turistom,« pravi trboveljska županja Jasna Gabrič, ki si je z družino prišla ogledati prireditev in nameniti spodbudno športno spodbudo vsem udeležencem.
Urejali tudi proge na Lošinju Društvo je leta 2011 sodelovalo tudi pri projektu urejanja poti na Lošinju. Člani so tja pogosto zahajali na zimske priprave. »Lokalna in predvsem Turistična skupnost Mali Lošinj sta kmalu spoznali dodano vrednost, ki jo tovrstna infrastruktura prinaša k turizmu, kar je pripeljalo k izvedbi projekta Mercedes Benz UCI Mountainbike World Cup Lošinj, ki predstavlja največji projekt katerega koli kluba iz Zasavja do sedaj. Prenos v živo si je preko platforme RED BULL Media House ogledalo več milijonov ljudi, unikatno dirko, ki jo primerjajo s Formulo 1 v Monaku, pa 10.000 gledalcev. Za izvedbo smo prejeli številne pohvale in priznanja tako športnikov kot lokalnih skupnosti Lošinj in Trbovlje,« pravijo v klubu. Včerajšnje kolesarjenje sicer ni bilo tekmovalno, saj je šlo za uradno otvoritev. Kolesarji z različnih koncev Slovenije so prišli na ogled in preizkus poti ter na prijateljsko merjenje moči. Na začetku poti, v križišču pred planinskim domom, je tudi informativna tabla s skico prog in z vsemi osnovnimi podatki in napotki v slovenščini in angleščini.
Predvidoma še letos se v Kisovcu obeta obnova ceste R1 221. Rekonstrukcija skozi naselje bo vključevala dve krožišči, dodatne hodnike za pešce in pet prehodov za pešce preko regionalne ceste. V sklopu naložbe bodo uredili tudi štiri avtobusna postajališča, obnovili javno razsvetljavo in na novo zgradili sistem za odvodnjavanje padavinskih voda z voziščnih površin. Na celotnem odseku bodo zamenjali nosilni tampon in obnovili celotne asfaltne površine z novim asfaltom. Vrednost investicije je ocenjena na 2 milijona evrov, stroške bosta sofinancirali država in Občina Zagorje. Občina trenutno ureja vso potrebno projektno dokumentacijo ter pridobiva zemljišča na območju načrtovanega posega.
V pripravi pa je še razpis za kolesarsko stezo Zagorje-Kisovec-Izlake-Orehovica, ki vključuje tudi izvedbo krožišča pri OIC Kisovec. Ob ugodnem razpletu bo izvajalec za obe investiciji izbran v jesenskih mesecih.
Gasilstvu v Zagorju namenjajo veliko pozornosti. Dejavnost sofinancira tudi Občina in pomaga ustvarjali dobre pogoje za delo. V torek so gasilci PGD Zagorje v goste sprejeli kolege iz Makedonije. Namen obiska je bil prav poseben. Predsednik Gasilske zveze Zagorje Ivan Potočnik in direktor Direkcije za zaščito in reševanje Republike Severna Makedonija Bekim Maksuti sta ob prisotnosti župana Matjaža Švagana, direktorja občinske uprave Tadeja Špitalarja, direktorja uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije Darka Buta, poveljnika Gasilske zveze Slovenije Francija Petka in drugih predstavnikov Občine Zagorje, Vlade Republike Severne Makedonije ter gasilcev iz zagorske doline podpisala dogovor o meddržavnem sodelovanju Vlade Republike Severne Makedonije, Občine Zagorje, Gasilske zveze Zagorje in PGD Kotredež. Sporazum predvideva sodelovanje in medsebojno pomoč med gasilskimi društvi pri nakupu ali dobavi opreme za zaščito in reševanje. Kot načrtovano bodo zagorski gasilci makedonskim še v tem mesecu podarili gasilsko vozilo, ki ga ne potrebujejo več. Eno vozilo bo podarila tudi Gasilska zveza Zagorje.
Zagorjani so v preteklosti že kolegom iz republik nekdanje Jugoslavije darovali vozila in sicer v Srbijo, Črno goro, na Hrvaško in sedaj v Makedonijo. »Slovenski gasilci sploh ne vemo, kako kolegi drugod lahko funkcionirajo z malo opreme ali nič,« je med drugim povedal Ivan Potočnik. Tovrstna sodelovanja podpira tudi Občina Zagorje. Kot je omenil župan Matjaž Švagan, Občina skrbi za opremljenost svojih gasilcev. Po letu in pol je podpis memoranduma prvi tak dogodek, ki ima veliko vrednost glede reševanja in ljudi. Poseben projekt pa se zasavskim gasilcem obeta tudi v kratkem, kot upajo. V zagorskem Evroparku naj bi predvidoma še letos zgradili najsodobnejši gasilski poligon, prihodnje leto pa ga bodo dopolnili še s spremljajočim servisnim objektom. Poligon bo sicer namenjen tudi gasilcem iz sosednjih občin, ne le domače zagorske.
V Zasavju napovedujejo zanimiv nov gospodarski projekt. Hrastniška Steklarna bo v občini Trbovlje v prihodnjih letih zgradila novo tovarno. Steklarna in Občina sta o nameri podpisali pismo o enem največjih bodočih zasavskih projektov. Zelena steklarna, kot se imenuje, je projekt širitve uspešnega poslovanja podjetja, ki posluje tudi na evropskem trgu. Na 130 tisoč kvadratnih metrov velikem območju Lakonce bodo v sklopu raziskav in priprav teren preučevali tudi z 20 metrskimi vrtinami. Lakonca je eden od predelov nekdanjih rudniških površin, ki s skorajšnjim prenehanjem rudarstva prehajajo tudi v občinsko last. Degradirane in opuščene površine so, ob sanaciji, primerne za industrijo in gospodarstvo. Poleg tega je v Zasavju zaradi posledic rudarjenja in tudi siceršnjih geografskih značilnosti ter lastnosti pokrajine težava z velikimi lokacijami. V Lakonci je po besedah županje tudi zadnja take velikosti v Trbovljah, zato jo je nujno treba izkoristiti. Steklarna Hrastnik za realizacijo svojih širitvenih načrtov potrebuje ustrezno lokacijo, kar je vodilo do vzpostavitve sodelovanja.
Pomemben projekt za regijo Zelena steklarna bi zagotavljala v prvi fazi okvirno 170, v končni fazi pa okoli 300 visoko kvalificiranih novih delovnih mest ter prispevala k pozitivnemu gospodarskemu razvoju regije. Trenutno morajo zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile doma zaposlovati iz tujine. Potrebno bo tudi prestrukturiranje obstoječih poklicev in delovnih mest. Predračunska vrednost celotne investicije je ocenjena na približno 130 mio EUR. Nova steklarna bi ob polnem zagonu lahko proizvedla kar 440 ton stekla dnevno. Prva faza projekta bi se po načrtih realizirala leta 2024, druga 2026. Nadaljnja globalna rast Steklarne bo temeljila na trdnih temeljih trajnostno naravnanih investicij v digitalizacijo, v energetski razvoj, v nove storitve in spremembo procesov v zeleno tehnologijo. V sklopu zelene steklarne načrtujejo zgraditi hibridno peč, prilagajajo električno energijo in zemeljski plin, kar pomeni reden vir energije, manj emisij in podobno. Bodoči objekt tovarne na Lakonci bo prekrit s celicami za sončno energijo.
Pri projektu se je angažirala tudi Občina Trbovlje. V Trbovljah so vzpostavil močan podjetniški in gospodarski aspekt. Na to nakazuje tudi Zasavski podjetniški inkubator, ki bo poskrbel za boljše in bolj spodbudno poslovno okolje novo nastalih in obstoječih podjetij. Namenjen bo podpori mladim in prodornim podjetjem ter inovativnim posameznikom, omogočal pa bo tudi dvig števila novonastalih podjetij in povečal možnost preživetja podjetij v zgodnjih fazah razvoja. S hrastniško investicijo bodo pozitivni vplivi vidni tudi v zmanjšanju brezposelnosti in pri razvoju človeškega potenciala. S postavitvijo nove zelene steklarne bi Steklarna ob podpori in sodelovanju Občine Trbovlje zagotovila potrebni nadaljnji gospodarski razvoj regije, znižala brezposelnost in prispevala k dvigu dodane vrednosti in razvoju zasavske regije.
Javno podjetje Komunala Zagorje bo tudi letos darovalo sredstva za letovanje zagorskih otrok iz socialno šibkejših družin na morju. Šeststo evrov bo iz prihodkov iz tržne dejavnosti nakazalo Rdečemu križu Zagorje, s čimer bo omogočilo letovanje dvema otrokoma. Komunala Zagorje poleg drugih oblik pomoči različnim organizacijam v lokalnem okolju že več kot desetletje Rdečemu križu Zagorje pomaga pri organizaciji letovanj za najmlajše.
Z današnjim dnem za občane ponovno pričenja delati občinska blagajna na Občini Trbovlje. Delovni čas blagajne je ob torkih od 8. ure do 11. ure ter ob sredah od 12. ure do 16. ure. Blagajna je v pisarni številka 3a v pritličju občinske stavbe.
Na blagajni lahko občani plačujejo položnice za Komunalo Trbovlje, Vrtec Trbovlje, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje, elektriko in za vse tri trboveljske osnovne šole.
Občina Zagorje ob Savi je leta 2007 na Selu uredila bivalne enote za šest posameznikov in eno družino, ki se znajdejo v življenjski stiski in ostanejo brez strehe nad glavo. V bivalni enoti imajo možnost začasnega bivališča, dokler ne najdejo primernejšega in trajnejšega bivalnega okolja. Od takrat dalje so bivalne enote, z izjemo stanovanja za družino, polne. V 15 letih delovanja enote se je zamenjalo več stanovalcev, zato je bil čas za ureditev prostorov. Občina Zagorje je skupaj s Stanovanjskim podjetjem Zagorje in CSD Zagorje stanovalcem uredila novo kuhinjo in del sanitarnih prostorov. Pri urejanju so sodelovali tudi stanovalci. Prebelili so stene, očistili prostore in prepleskali okna. Pomagali so tudi prostovoljci iz društva Žarek upanja, ki v zadnjem času tesno sodeluje s stanovalci. Kot nam je povedal Mijo Levačič, se Žarek upanja ukvarja predvsem z zdravljenjem in izobraževanjem odvisnikov od alkohola. Pred enim letom so začeli individualne psihosocialne obravnave s stanovalci. »Zadovoljno ugotavljamo, da se je med stanovalci vzpostavila dobra klima, ki se kaže v solidarnosti med njimi, kot je skupno beljenje prostorov, vzdrževanje,… Ugotavljamo, da se je povezanost med njimi povečala, kar je vsekakor pomemben varovalni dejavnik za delo v skupnosti v prihodnje, k čemur je prispevalo pomemben delež individualno svetovalno delo na CSD Zasavje, enoti Zagorje in skupinsko delo v bivalni enoti,« je ob tem poudarila Adisa Mujčinović, pomočnica direktorja CSD.
Center za socialno delo se pri svojem delu srečuje s stiskami ljudi, ki so se po spletu življenjskih okoliščin praktično čez noč znašli v situaciji, ko se ostali brez strehe nad glavo. Skupaj pripravijo načrt pomoči. Izjemno pomembno je povezovanje z vsemi organizacijami v lokalni skupnosti, ki lahko pripomorejo svoj delež k zmanjševanju njihove stiske. CSD na željo uporabnika pripravi mnenje o njegovih socialnih razmerah za potrebe namestitve uporabnika v bivalno enoto. Matevž, eden od trenutno šestih stanovalcev, ki je zaradi življenjskih okoliščin ostal brez strehe nad glavo, v bivalni enoti živi pol leta. Psihosocialna pomoč mu zelo pomaga, tudi z namestitvijo je zadovoljen. Prav tako se je v težki življenjski stiski znašel Novalija, ki sicer išče trajnejšo namestitev, a trenutno brez uspeha. Pravi, da v skupnosti delujejo kot družina, dobro se razumejo, kot v vsaki družini pa seveda pride do vzponov in padcev.
Danes se bo predvidoma pričela obnova promenade na Sallauminesu. Trenutno stanje je namreč neprimerno in morda celo nevarno, saj so na nekaterih mestih granitne kocke že izruvane, zaradi česar je obnova nujna.
Občina Trbovlje upa, da bi se investicija začela čim prej, zelo toplo vreme namreč onemogoča kakovostno izvedbo tovrstnih del.
