V Zasavju so, zelo pozno sicer, za mizo končno sedli vsi, ki jih zadeva pereča dolgoletna problematika Splošne bolnišnice Trbovlje. V. d. direktor Marjan Podgoršek, v. d. strokovna direktorica Tadeja Jelenko, župani Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, direktor občinske uprave Litija in sekretar zdravstvenega ministrstva Denis Kordež. Odzvala sta se tudi dva od treh zasavskih poslancev, Teodor Uranič in Gašper Ovnik. Povzeto obljubljajo in zagotavljajo, da bo dolgoletna kalvarija bolnišnice končno rešena in da se ne bo ukinjalo ne nobenega oddelka, še manj bolnice. V enem letu pa naj bi bil saniran na pozitivno ničlo tudi visok finančni minus.
Leto dni kljub 3,5 milijonskem minusu
Novi v. d. direktor Podgoršek pravi, da je k sanaciji bil povabljen zaradi dolgoletnih izkušenj. Kaj je ugotovil glede stanja bolnišnice od nastopa funkcije 1. oktobra? »Primopredajno stanje ni dobro. Precej velika izguba je iz tekočega poslovanja, 2,5 mio. Na letnem nivoju bo med 3 in 3,5 mio. Bolnica zamuja s plačili računov, trenutno plačujemo valuto aprila. Treba bo storiti nekaj s strani lastnika ali s posojili, drugače je ogroženo poslovanje s tega vidika. Sanacijski program, sprejet januarja, se do mojega prihoda ni izvajal. Zelo so se povečali stroški zdravil in zdravstvenega materiala, na letnem nivoju skoraj milijon več. Zelo draga je topla voda in ogrevanje. Bili smo že pri županu, da bi vodo plačevali kot občani, ker smo neprofitna organizacija. Visoki skoki so pri reševalnih prevozih, planira se, da to nazaj prevzame ZDT. Težava je tudi cenik za samoplačnike, ki je sicer zanje ugoden, a generira izgubo. Stvari je še več. Glede na vse, kar sem si zamislil in kot načrtujemo, bi lahko v cca letu dni pri poslovanju prišli na nulo«, strne.
Prsti na bivšega direktorja
Kaj je glavni vzrok za visoko negativno finančno stanje, ministrstvo, prejšnje vodstvo? »Sam prej nisem bil član organa nadzora, tako da bi težko povedal kdo, za poslovanje zavoda pa je v prvi vrsti kriv, zadolžen direktor. Iz tega, kar zaenkrat vidim, je bil pomanjkljiv nadzor nad procesi, v katerih nastajajo stroški. Naraščali so zelo visoko, tako da sploh še nimamo odgovorov, kako je to bilo možno. Trenutno z ustanoviteljem pridobivamo informacije o zadolžitvi pri zakladnici, želeli bi tudi, da nam ustanovitelj, skladno z zakonom, pokrije del izgube, ker je ta natečena že iz preteklih let, ne samo v letošnjem,« doda. Nameravajo organizirati tudi redne konference z župani in ZD za seznanjanje občanov in medijev, tega prej, kot pravijo, ni bilo. »Najprej ena velika zahvala direktorju za novinarsko konferenco, kjer se je naslovila mislim da kar pereča problematika glede zapiranja bolnice in pa nekih insinuacij, kjer se je izpostavljalo zapiranje programov. Mislim, da je bilo korektno predstavljeno, da je vizija nadaljnjega razvoja tako pridobivanja kadra kot razvoja programov, ki se bodo izvajali še naprej, da je bila vizija izpostavljena pozitivno, da se stvari peljejo v to, da se bo krepil javni zdravstveni sistem v Zasavju in seveda posledično tudi širše. Za samo strategijo mislim da je kompetenten direktor, da bo sam naslovil in pa s podporo strokovnih služb kje in kako se lahko peljejo in najdejo ti programi in finance da se bo razvoj dejansko lahko razvil v pozitivno smer,« pravi Ovnik.
Svoje mnenje glede nameravanja zapiranja oddelkov ali celo bolnice je podal tudi poslanec Teodor Uranič. »Takoj, ko je bila ta politična afera, ko ni bilo nobenega vprašanja glede zapiranja, sam sem preveril na ministrstvu in sva oba trboveljska poslanca takoj reagirala. Nihče na ministrstvu ni ničesar vedel o kakršnemkoli zapiranju. Zato je tu res šlo za strašenje, vse se je pa dogajalo ob koncu mandata prejšnjega direktorja in sam to res jemljem kot nek politični konstrukt, konec mandata nekdo pričakuje politične točke. S kolegom Ovnikom si bova kot poslanca prizadevala, da se bo bolnica sanirala,« pravi.
Je pa potrebno spomniti, da na sejo Sveta regije kot najvišjega regijskega organa kljub pereči problematiki ni bilo nikogar od zasavskih poslancev, kar je sprožilo val ogorčenja Zasavčanov. Uranič pojasnjuje, da je takrat potekala plenarna seja. »Takrat nikakor ne moremo manjkati, ker so razprave in potrjevanje zakonov. Mi smo na to opozorili in se tudi pravočasno opravičili in bi se zadeva tudi lahko prestavila,« odgovarja na očitke neudeležbe seje o nečem tako perečem in pomembnem.
Župani optimistični
»Ni nobene intence po zapiranju oddelkov ali bolnišnice. Obljubljeno je, da se investicije v bolnici peljejo naprej. Vzpostaviti bi bilo treba Svet za zdravje v regiji, kar smo kot razvojni svet tudi zahtevali, vanj pa vključiti vse 4 ZD in bolnišnico,« pravi o sestanku z v. d. direktorjem in sekretarjem zdravstvenega ministrstva hrastniški župan Marko Funkl. Ne glede na vse sklepe in ali bo sanacija uspešna ali ne, bolnišnico še vedno pesti vrsta težav, ki tudi ne bodo odpravljene še tako kmalu. »Največji problem je kader nege in zdravniki, izstopa pediatrija. Imamo eno zaposleno za 100% in eno za 20. Prihaja nova delavka iz Bosne, je v fazi edukacije. Čakajo jo izpiti iz slovenščine, kroženje, z majem 2025 bi lahko začela. Pride še en specialist iz tujine, tudi njega čaka še edukacija. Delalo se bo na tem, da se oddelkov ne zapira, ampak da se kaj tudi nadgradi. Treba je najti mlad kader, specializante. Problem je vožnja, ceste, povezave,… Sta pa program enote žilnih pristopov in onkološke dejavnosti odprla bolnico navzven. Na področju nege je manjši manko, kadrovsko močno podhranjen je interni oddelek,« pa strne v. d. strokovne vodje Tadeja Jelenko. Sama pravi tudi, da sta z novim v. d. direktorjem tudi našla skupen pogled in vizijo sanacije.
Foto: ČZ