Arhiv Značk: Naslovnica

V Zagorju novi trije Grumovi nagrajenci

V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila sinoči osrednja slovesnost pred letošnjim kulturnim praznikom, na kateri je Občina Zagorje ob Savi podelila plakete dr. Slavka Gruma trem ustvarjalcem s področja kulture. Tokratni dobitniki plaket, ki jih v Zagorju ob Savi podeljujejo že od leta 1975, so Ana Hrastelj, Boštjan Grošelj in Ilja Gasan Osojnik Črnivec.
Zbrane je najprej nagovorila Marjana Mlinarič Pikelj, ki je vse življenje tesno povezana z zagorsko kulturo. Dolga leta je kot predsednica Pihalnega orkestra Svea kreirala 165-letno zgodovino orkestra, kot amaterska igralka pa sodeluje v dramski skupini Elektroelement Izlake. Med drugim je poudarila, da kultura ni samoumevna. Pomembno jo je živeti, negovati in tudi braniti. »Še posebej pa je pomembno, da ima slovenski jezik, v katerem je Prešeren ustvarjal, še danes moč, če ga uporabimo s spoštovanjem in srcem. Predanost jeziku, naši slovenski besedi, je tisto, kar ohranja narod živ in med nami gradi most sodelovanja in razumevanja. In to je tisto, kar v današnjem času še posebej šteje,« je dejala.
Nagrade je podelil župan Matjaž Švagan.

Ana Hrastelj s svojo predanostjo, strokovnostjo in srčnostjo že več kot desetletje pomembno sooblikuje umetniško podobo Glasbene šole Zagorje ob Savi ter s svojim delom širi ljubezen do plesa in baleta med otroki, mladino in širšo skupnostjo. Na zagorski šoli kot učiteljica baleta uspešno deluje dobro desetletje. Pripravila in sooblikovala je številne baletne predstave, koncerte in prireditve, ki so zaznamovale kulturno dogajanje v občini. Bogato delo obsega več kot 242 nastopov s skupno 875 programskimi točkami. Med najpomembnejše projekte sodijo samostojne baletne predstave, v zadnjih letih Štirje letni časi, Plesno potovanje, Disney po baletno, Baletni svet barv in Ko slike oživijo. Pod njenim mentorstvom so se učenke uspešno predstavile na številnih plesnih in baletnih tekmovanjih v Sloveniji, pa tudi v tujini. Njeni učenci in učenke redno dosegajo odlične rezultate, kar pet učenk je nadaljevalo šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Ana Hrastelj je izjemna pedagoginja, ki svoje delo opravlja s srcem, predanostjo in neizmerno ljubeznijo do plesa.

Boštjan Grošelj je v krajevnem in občinskem prostoru poznan kot velik ljubitelj pisane besede, pesniških verzov in povezovalec različnih dogodkov. Študij novinarstva je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani zaključil leta 1999. Poklicna pot pa ga ni ponesla med novinarske kolege, temveč se je odlično znašel v njihovih različicah. Leta 2003 je izdal knjižni prvenec Svetloba, ki ožarja. Leta 2007 je s pesniško skupino Z. poeti, ki jo je vodil, v soavtorstvu izdal zbirko pesmi Ogovarjanje tišine. Njegovo ustvarjanje zajema številne brošure o delovanju gasilskih društev in Gasilske zveze Zagorje. Blizu mu je razmišljanje o verskih vsebinah. Napisal je knjigo Pod plaščem sv. Lamberta: Mozaik župnije Šentlambert do današnjih dni. Je tudi avtor zgodb krajanov iz časov narodnoosvobodilnega boja na območju od Čolnišč do Tirne Pomniki viharja: Odmev pretresljivih časov. Kot publicist je sodeloval tudi pri izdajah knjig s športnega področja. Več kot 20 let ureja in lektorira Krajevni list KS Šentlambert. Piše nekrologe, desetletja je urejal pesniško rubriko v časopisu Zasavc in organiziral kulturne prireditve v domači KS. Piše vezana besedila in pesmi za krajevne prireditve.

Ilja Gasan Osojnik Črnivec je že mnogo let krajan Mlinš. Od mladosti je sodeloval v dramskih krožkih in impro gledališčih, od Ane Monro do KUD France Prešeren. Igral je, oblikoval scenarije, nastopal doma in v tujini, mentoriral. Kot gimnazijec je sodeloval pri literarnih dogodkih, pričel pisati poezijo, nastopal, sodeloval na natečajih, pojavljal se je tudi na televiziji. V delo KD Mlinše se je aktivno vključil leta 2004, nastopal je v gledaliških igrah in kulturnih predstavah. Sodeloval je pri projektu vzpostavitve Kulturno-turističnega centra Mlinše in drugih projektih. V zadnjih letih aktivno skrbi za razvoj kulturnega življenja v kraju. V dvorani vsako leto organizira ogled poljudnoznanstvenih razstav, tudi v sodelovanju z akademskimi inštitucijami. Za predstave oblikuje likovno dovršene plakate in vabila. Skrbi tudi za tehnične izboljšave v kulturnem domu, vodi kulturne programe, je organizator dogodkov in podpredsednik društva.
V sklepnem delu prireditve so sodelovali člani Slovenskega okteta in Godalnega orkestra Glasbene šole Zagorje ob Savi. 

Foto: Robi Verbajs

Danes v Zagorju podelitev plaket

Občina Zagorje ob Savi vabi na slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo danes ob 19. uri v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Na njej bodo podelili plakete dr. Slavka Gruma. Zbrane bo nagovorila Marjana Mlinarič Pikelj.
Letošnji dobitniki so Ana Hrastelj, Boštjan Grošelj in Ilja Gasan Osojnik Črnivec. Za kulturni program bodo poskrbeli člani Slovenskega okteta, ki se jim bo na odru pridružil Godalni orkester Glasbene šole Zagorje ob Savi.

Foto: ČZ

S sedemnajstimi na enega teniških vrhov sveta

Športna dvorana v Hrastniku je predvčerajšnjim pokala po šivih. A ne zaradi kakšne spektakularne športne tekme, ampak zaradi množice, ki je nestrpno čakala prihod enega iz domačih vrst. Natančneje Žiga Šeška, ki se je vrnil z najmanjše celine na svetu. Tam doli, kot pogosto na kratko imenujejo Avstralijo, je namreč osvojil mladinski Grand slam, eno od tekem najbolj slovitih teniških merjenj moči. Na legendarnih tekmovanjih so v preteklosti tako v ženskem kot moškem tenisu zmagovala najbolj legendarna svetovna teniška šampionska imena, sedaj pa se jim je pridružil tudi prvi Slovenec. Po Mimi Jaušovec in Katarini Srebotnik je 17-letni Hrastničan tretji iz Slovenije, ki mu je uspel ta met in obenem prvi moški igralec.

Pričakali vsi
Kot je ob takšnih dogodkih običajno, so sveže pečenega šampiona pričakali tako navijači, kot domači in politiki. »Dogodek je bil organiziran v znamenju ponosa, hvaležnosti in podpore mlademu športniku, ki s svojo predanostjo in talentom predstavlja navdih za številne mlade športnike v Zasavju in drugod po Sloveniji,« so ob tem zapisali na Občini Hrastnik.
Žigi so med drugim čestitali tudi hrastniški župan Marko Funkl, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter predsednik Športne zveze Slovenije Damjan Kralj. Na odru sta se čestitkam pridružila tudi predsednika teniškega kluba AS Litija Janez Savšek in teniškega kluba Hrastnik Sebastijan Dacar, ki sta poudarila pomen sistematičnega dela z mladimi ter vlogo lokalnih športnih društev pri razvoju vrhunskih športnikov.
Športna dvorana Hrastnik je bila sicer najštevilčnejše seveda napolnjena z Žigovimi navijači. Teh ni malo, ob njih pa so se uspeha veselili tudi šampionovi prijatelji in družina. Za glasbeno in zabavno spremljavo so poskrbeli nepogrešljiva Rudarska godba Hrastnik, raperski duo UM & KUNA Freestyle Show ter The Hiš’n band. Žiga je dobil tudi torto, ki pa je je zanj ostalo bore malo. Simbolično jo je namreč razdelil nekaj navijačem.

Premagal prijatelja
V finalu je Žiga kot siceršnji sedmi nosilec s 4:6, 6:3 in 6:4 premagal četrtega nosilca, Američana Keatona Hancea. Dvoboj je trajal skoraj dve uri. Hance je v prvem nizu vodil s 4:2 in prednost obdržal do konca niza. V tretjem pa je bila odločilna sedma igra, ko je Šeško dobil igro na servis Američana. S Hacetom sta sicer, zanimivo zasebno prijatelja. Tudi med turnirjem sta skupaj trenirala. A na tekmi sta tekmeca, ki si prizadevata za čim boljše rezultate in zmage.
Po uradnem delu sprejema v domačem kraju si je mladi teniški šampion vzel čas za druženje z navijači. Z njimi se je fotografiral, izmenjal nekaj besed ter delil avtograme. »Sprejem je bil lep primer povezovanja lokalne skupnosti in podpore mladim športnim talentom ter dokaz, da Hrastnik stoji za svojimi uspešnimi posamezniki. Žigi želimo še veliko športnih zmag in uspehov na njegovi nadaljnji teniški poti,« je med drugim povedal župan. Sicer pa so njegovi uspehi, kot pravi Žiga, zasluga tudi družine. Starša, brat in sestra ga podpirajo, navijajo zanj, pogosto pa tudi spremljajo na tekmah in turnirjih po svetu.

Foto: Branko Klančar

V Zagorju prvi razpisi za proračunska sredstva

Občina Zagorje ob Savi je objavila prvi sveženj razpisov za črpanje finančnih sredstev iz letošnjega občinskega proračuna. Objavljeni so razpisi za:
sofinanciranje letnega programa športa za leto 2026. Razpis je odprt do 20. februarja 2026, višina sredstev za razdelitev znaša 135.500 evrov;
sofinanciranje programov in projektov na področju ljubiteljske kulture v Občini Zagorje ob Savi v letu 2026, višina sredstev, rezerviranih v proračunu, znaša 50.000 evrov, rok za oddajo prijave je 2. marec ob 10. uri;
sofinanciranje projektov posebnega pomena. Vrednost razpisa znaša 20.000 evrov, od tega bodo sredstva praviloma razdeljena v petih delih:
a) za projekte, ki se izvajajo od 1. 1. 2026 do 28. 2. 2026         3.000 evrov
b) za projekte, ki se izvajajo od 1. 3. 2026 do 31. 5. 2026       4.000 evrov
c) za projekte, ki se izvajajo od 1. 6. 2026 do 31. 7. 2026         5.000 evrov
d) za projekte, ki se izvajajo od 1. 8. 2026 do 31. 10. 2026       5.000 evrov
e) za projekte, ki se izvajajo od 1. 11. 2026 do 31. 12. 2026   3.000 evrov
–  sofinanciranje programov invalidskih in humanitarnih organizacij. Vrednost razpisa znaša 15.000 evrov, razpis je odprt do 27. februarja;
sofinanciranje programov veteranskih in častniških organizacij v občini Zagorje ob Savi. Vrednost razpisa znaša 6.600 evrov, razpisno dokumentacijo je mogoče oddati do 27. februarja do 10. ure;
subvencioniranje celodnevne povezave preko osebnega telefonskega alarma (varovanje na daljavo). Za subvencije je v letošnjem letu zagotovljenih 600 evrov, razpis pa je odprt do 27. novembra.
za dodelitev nagrad diplomantom za opravljene zaključne naloge v obdobju od 1. 1. 2025 – 31. 12. 2025. Razpis je odprt do 9. marca do 10. ure.

Razpisna dokumentacija za vse razpise je dostopna na občinski spletni strani oz. na povezavi: https://www.zagorje.si/Razpisi

Foto: ČZ

Danes motena vodna oskrba Vreskovo in Pod gozdom

Komunala Trbovlje odjemalce na naslovih Vreskovo (od 10a do 36, od 52 do 58 in od 70 do 86) in Pod gozdom (od 10 do 20) obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na oskrbovalnem cevovodu danes predvidoma od 8.00 do 14.00 ure motena oskrba s pitno vodo. Uporabnikom priporočajo, da vodo po končanih delih pustijo nekaj časa teči iz pipe, preden jo uporabijo.

Foto: ČZ

Gozd na Lakonci po vzorcu zlatega reza

Na lokaciji, kjer nastaja Mesto akrobatov, so izvedli večji posek na terenu. Po odstranitvi starih, bolnih ali nevarnih dreves in pripravljanju terena za nadaljevanje del čistijo in urejajo gozd, izvajajo izravnave ter sadijo nova drevesa. »Želimo, da Mesto akrobatov ne bo le funkcionalen, temveč tudi vizualno privlačen in pravljičen prostor,« pravijo.
V sklopu tega so se lotili obsežne akcije tako po številu dreves kot načinu izvedbe. Zasadili so več kot 700 sadik različnih vrst, saj so poleg koristnosti želeli tudi vizualno zanimivo pokrajino za oko, na kateri bo izmenjaje cvetelo skozi pretežni del leta. Za zasaditveni način pa so izbrali zlati rez, ki je znan kot Fibonnaccijevo zaporedje. V likovni umetnosti to zaporedje velja za simbol urejenosti ter skladnost merske kompozicije likovne stvaritve, kar so želeli prenesti tudi na teren. Z računalniškim modelom so z dronom poslikali območje in nanj pripeli točkovni model.

Meritve so opravili z GPS in s pomočjo RTK baznih postaj in sprejemnikov določili lokacijo do centimetra natančno. Pri tem pa so se odločili za še eno investicijo. »Najbližja bazna postaja je v 70 km oddaljenih Markovcih. Zvečer je še delovalo, zjutraj, ko naj bi presajali, pa ne več. Zato smo kupili svojo bazno postajo. Investicija se je izkazala za smiselno, saj jo tudi Dewesoft in ostali lahko sedaj uporabljajo za meritve,« pravijo.
Pogozditev Lakonce je sicer edini poznan primer pogozditve po vzorcu zlatega reza. Tudi eden redkih ali edini, kjer so se pogozditve lotili na tako znanstven način.
V prihodnosti načrtujejo tudi prestavitev rastišča kukavičje orhideje, ki so ga odkrili v začetni projekti fazi. Ta je namreč zaščitena, zato jo bodo skupaj z biologi preselili višje na Lakonco.

Foto: ČZ in Dewesoft

V delu Trbovelj danes motena vodna oskrba

Komunala Trbovlje odjemalce na naslovih Vreskovo, Kolonija 1. maja, Novi dom, Ribnik, Keršičeva cesta, Partizanska cesta, Šuštarjeva kolonija in Žabjek obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na oskrbovalnem cevovodu danes predvidoma od 8.00 do 16.00 ure motena oskrba s pitno vodo. Uporabnikom priporočajo, da vodo po končanih delih pustijo nekaj časa teči iz pipe, preden jo uporabijo.

Foto: ČZ

Poleg akrobatov tudi stanovanja

Mesto akrobatov na trboveljski Lakonci ni edini projekt podjetja Dewesoft. Investitor je namreč na severnem delu območja odkupil dodatno parcelo, kjer načrtujejo razvoj stanovanjskega naselja. Projekt je trenutno v fazi idejne zasnove, v kateri oblikujejo temelje za nadaljnje načrtovanje.
Dela na Lakonci so sicer nekaj časa stala, od konca lanskega leta pa spet potekajo. Kot so pojasnili na Dewesoftu, so se med drugim ukvarjali z dokumentacijo, zaključujejo vlogo na modul MA04. »Projekt za izvedbo je že v zaključni fazi, na lokaciji modula pa smo izvedli tudi obremenilni nasip, s katerim spremljamo posedke terena. Doslej zbrani podatki so zelo spodbudni in kažejo, da gradnja z vidika nosilnosti ne bo predstavljala težav,« pravijo.

Foto: ČZ

V Zasavju iščejo prostovoljce leta

Objavljen je javni natečaj Prostovoljec zasavske regije 2025 za izbor najzaslužnejših prostovoljk in prostovoljcev, prostovoljskih organizacij ter prostovoljskih projektov v zasavski regiji za preteklo leto.
Izbor poteka že osmo leto zapored. Namenjen je prepoznavanju in podpori prostovoljskih aktivnosti ter spodbujanju solidarnosti v lokalnem okolju. V okviru natečaja bodo podeljeni nazivi Prostovoljec zasavske regije 2025, ki jih bodo prejeli štirje posamezniki iz občin Zagorje ob Savi, Litija, Hrastnik in Trbovlje, Prostovoljska organizacija zasavske regije 2025 ter Prostovoljski projekt zasavske regije 2025 za projekt, program ali akcijo.
Predloge je mogoče oddati do 30. januarja 2026 prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletni strani www.consulta.si ali po elektronski pošti info@consulta.si. Javno glasovanje bo potekalo med 10. in 24. februarjem 2026.
Razglasitev prejemnikov nazivov bo potekala na prireditvi ob Svetovnem dnevu nevladnih organizacij 27. februarja 2026 ob 18. uri v Delavskem domu Hrastnik.
Natečaj poteka v okviru Regionalnega centra NVO v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi, Občino Litija, Občino Hrastnik, Občino Trbovlje in Slovensko filantropijo. Aktivnosti so sofinancirane iz Sklada za NVO Ministrstva za javno upravo.

Foto: Consulta