Arhiv Značk: Naslovnica

Miklavža čakali tudi na dežju

Prvi od decembrskih dobrih mož sicer prinaša darila in dobro voljo, lepega vremena pa vsaj zaenkrat žal še ne. A kljub dežju, ki je pršil vsake toliko, Zagorjanom ni manjkalo dobre volje in pričakovanja Miklavževega prihoda. In ta je, kljub slabemu vremenu, prišel na mestno ploščad v spremstvu angelov, nagajivih hudičkov, artistov z ognjem in ob zvokih Pihalnega orkestra Svea Zagorje. Zagorjani ga niso čakali le na ploščadi, ampak vzdolž celotne ceste od Petrolove črpalke, najmlajši pa so v skupinah tudi spremljali njegov sprevod in navdušeno pobirali slaščice, ki jih je delil.

Na mestni ploščadi, kjer je skupaj z županom Matjažem Švaganom pozdravil prisotne, so nastopili otroci iz Vrtca Zagorje, ki so tudi nastopili, glasbeniki iz Glasbene šole Zagorje in plesalci iz Plesne šole Katan. Nastopili so tudi priljubljeni Čuki, ki so tokrat zapeli tudi s pevci iz vrtca. Tradicionalno sta dobri mož in župan prižgala tudi praznično razsvetljavo in naznanila najbolj veseli in pisan letni mesec.

Z nakupom piškotov, ki jih je prodajal Rdeči križ Zagorje, so zbrali 1030 evrov. Z njim bodo obdaril 200 otrok in 150 starostnikov. Otroke bodo obdarili skupaj s Centrom za socialno delo Zasavje, enoto Zagorje in Društvom prijateljev mladine Zagorje na prireditvi Božiček za en dan, ki bo 21. decembra v KC Delavski dom Zagorje.

Foto: Občina Zagorje

S praporščaki počastili obletnico policijskih veteranov

V trboveljskem Delavskem domu je letos bila osrednja proslava ob obletnici delovanja Zveze policijskih veteranskih društev Sever in spominskem dnevu na dogodke izpred 34 let, v času razpadanja Jugoslavije in slovenske osamosvojitve. Takratna milicija in drugi organi so s pomočjo tudi civilnega prebivalstva preprečili miting resnice, ki ga je Srbija nameravala izvesti v slovenski prestolnici. Z akcijo Sever, po kateri ima združenje ime, so preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter zaščitili demokratične procese v Sloveniji, ki so nato omogočili demokratične volitve in nastanek samostojne in neodvisne države Slovenije. Takrat se je Slovenija zoperstavila nameri, da v Ljubljano z avtobusi in vlaki pripotuje več deset tisoč glava množica protestantov za širjenje tako imenovane resnice in idej ter interesov tedanjega srbskega predsednika Miloševića.
Govorniki so med drugim izpostavili, da zgodovina na dogodke, imena in datume pripenja svoje, pogosto izkrivljene ali neresnične stvari ter potvarja preteklost. Vse prevečkrat so namreč zgodovinska dejstva zgolj interpretacije zaradi političnih interesov in grajenja mita osebnosti.

Med govorniki je bil tudi upokojeni policist Alojz Klančišar. »V času dogodkov pred 34 leti, ko je v Ljubljani bil napovedan miting resnice, sem deloval kot komandir takratne postaje milice v Zagorju. Ti dogodki so od nas zahtevali odgovorno delo. Na območju Zasavja takrat resda ni bilo nekih posebnih aktivnosti, smo pa naše takratne miličnike poslali na pomoč pri varovanju na območje tedanje UNZ Krško, v kolikor bi mitingaši prišli iz smeri Beograda. V času osamosvojitvenih procesov sem bil tudi v Zagorju. Spominjam se vseh dogodkov, od prvega in drugega napada na Kum. Čustva in naloge so bile povezane s prihodom in varovanjem vojnih ujetnikov, ki smo jih dobili tako rekoč z območja Štajerske, Koroške in Ljubljane. V Zagorju smo dva dni imeli tudi specialne enote miličnikov, ki so bili zajeti na Koroškem,« se spominja dni pred 34 leti. Zbrane v dvorani sta nagovorila tudi trboveljski župan Zoran Poznič in predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič.

Proslavo so po tradiciji začeli s praporščaki in takti policijskega orkestra. Devetim prejemnikom z različnih koncev Slovenije so podelili plaketo Sever. Med njimi jo je prejel tudi Bojan Skočir iz Policijsko veteranskega društva Sever Zasavje. Trem prejemnikom, enemu od njih posthumno, so podelili tudi priznanje statuta Sever.
Poleg policijskega orkestra je nastopil tudi ženski pevski zbor Iris in Nuška Drašček.

Foto: ČZ

Najslavnejši tv kmet dobil posebno priznanje

Dvakratni udeleženec resničnostnega šova Kmetija Franc Vozelj, znan kot Tocki, je prejel posebno priznanje. Podelili so mu ga na trboveljskem konjeniškem klubu v Retju, katerega dolgoletni član in gospodar je najslavnejši slovenski tv kmet, kot ga sicer poznamo. Priznanje pa ni za kakšno okroglo člansko obletnico, čeprav je Tocki v klubu že zares leta dolgo, ampak prav posebno. Dobil ga je za reševanje življenja enega od društvenih konj.
»Pri konju Kalipsu je prišlo posledično hrani do precejšnjih zdravstvenih zapletov. Kako se je zgodilo, ne vem, nekako pa se je preobjedel, kar se je pokazalo za zelo škodljivo. Bilo je zelo hudo, kolikor sem razumel, je prišlo do hudih komplikacij z želodcem in je moral pod urgentno posredovati veterinar. Sam sem zraven in ob Kalipsu bil pokonci vso noč. Vsakih 7 minut sem mu dajal infuzijo in na koncu sva ga skupaj z veterinarko ohranila pri življenju,« pravi. Noč je bila naporna, tesnobna in negotova, saj ne eden ne drugi ni vedel, kako se bo končalo. Včasih se zgodi, da tudi veterinarska in druga pomoč nista dovolj ali pravočasni. Zjutraj naslednjega dne pa se je Kalipsu zaradi vsega truda na srečo začelo obračati na bolje in je počasi, a vendarle okreval. Tocki, znan po jeziku brez dlake, je okrevajočega rezgetajočega prijatelja, ko je najhujše minilo, tudi okaral. »Ja, glej ga butlja, kaj si pa delal? Zakaj si nas pa tako na smrt prestrašil,« ga je okregal.

Beli sedemletni lepotec z vihrajočo grivo je sedaj spet na nogah, čil in zdrav, čisto lahko pa bi se izteklo povsem drugače in s tragičnim koncem. Tocki je bil razumljivo presrečen. Ne le zato, ker je prijazni rezgetajoči konj preživel, ampak tudi zato, ker je tudi sam pripomogel pri njegovem reševanju. Tocki, ki je v društvu skoraj vsak dan in vedno polno zaposlen z oskrbo živali, je s strani društva tako dobil posebno priznanje za požrtvovalnost. »Zelo sem vesel dobljenega priznanja, a najvažnejše od vsega je, da je Kalipso preživel in da nima posledic, zdaj se spet normalno pase in druži z obiskovalci in klubskimi člani. Nam je pa prav zares nagnal v kosti temeljiti strah,« še pove.

Foto: ČZ

Danes bo Zagorje obiskal Miklavž

Zagorje ob Savi bo tudi letos obiskal decembrski dobri mož Miklavž s spremstvom. Danes se bo ob 18. uri do mestne ploščadi pripeljal po Cesti zmage. Glavna cesta bo zato od bencinskega servisa Petrol do Weinbergerjeve hiše za promet zaprta od 18. do 19. ure. Na poti po zagorski dolini bodo Miklavža spremljali člani Pihalnega orkestra SVEA, angeli, hudički in artisti z ognjem.
Zagorjane bo pozdravil na ploščadi, dobrodošlico pa bo dobremu možu in vsem prisotnim izrekel tudi zagorski župan, ki bo prižgal decembrsko razsvetljavo, s katero bo slovesno naznanil začetek veselega decembra.

»Miklavža bomo pričakali s plesnimi in glasbenimi nastopi otrok Vrtca Zagorje, učencev Glasbene šole Zagorje in Plesno šolo Katan. Zaplesali in zapeli bomo s skupino Čuki, da nas ne bo zeblo, pa bo s toplimi napitki poskrbel Vrtec Zagorje. V času prireditve ste vabljeni, da obiščete stojnico Rdečega Križa Zagorje. Z nakupom slastnih domačih piškotkov boste pripomogli, da bodo prazniki sladki prav v vsakem domu, saj bo Rdeči križ denar od prodaje namenil za obdaritev otrok iz socialno šibkejših družin,« napovedujejo na Občini Zagorje.

Foto: Občina Zagorje

Na Ajnzerju napovedali prihodnost vašhave

Ena od prireditev, s katerimi v Trbovljah tradicionalno ohranjajo spomine na rudarsko panogo, je tudi obeleženje svete Barbare. Društvo Perkmandeljc za 4. decembra pripravi proslavo dneva zavetnice rudarjev. Tudi letos je v nekdanji rudarski kopalnici potekala svečanost. Uniformirani člani društva so v sodelovanju pevskega zbora Osnovne šole Tončke Čeč in skupine Modra frankinja počastili ta rudarski praznik.
Na letošnji prireditvi so naznanili tudi načrte z objektom, v katerem je vašhava. »Občina Trbovlje prihodnje leto načrtuje odkup vašhave in pripadajočih zemljišč z namenom ohranjanja rudarske dediščine. Če bomo prejeli evropska sredstva, bomo skupaj z občino Rijeka na Hrvaškem naredili primerjavo dveh rudarskih družin, ene iz Trbovelj in druge od tam,« pravi podžupanja Vesna Jesih.

Načrte pozdravlja tudi društvo Perkmandeljc. »Zelo nas veseli, da bo ta prostor prišel v neko namembnost, ki mu tudi pritiče. Dobiti mora vsebino, na temo rudarstva, s katerim je tudi zrastel. Podpiramo vsako idejo o tem, da to dobi lokalna skupnost. Objekt se vzdržuje, ni pa več v funkciji, v kakršni je bil nekdaj,« pa pozdravlja namero predsednik Perkmandeljca Toni Lisec.
Muzej v vašhavi oziroma kar ta poleg tega še bo, je še eden od načinov ohranjanja spominov na rudarstvo, obenem pa tudi zanimiva in privlačna turistična znamenitost, ki bo na ogled obiskovalcem Trbovelj in Zasavja. Zelo dobro se bo namreč dopolnjevala z že obstoječimi spomeniki rudarstva, kot so muzej 4. Dritl, kip Prometeja ter rudarski stanovanju na Njivi v Trbovljah, pa tudi z drugimi v Zagorju in Hrastniku.

Foto: ČZ

Občina Zagorje v podporo mednarodnemu dnevu invalidov

3. december je mednarodni dan invalidov. Tudi Občina Zagorje se pridružuje podpori in bo v ta namen objekte, ki so ponoči osvetljeni, obarvala v vijolično, ki je mednarodna barva invalidov.
Invalidske organizacije opozarjajo, da invalidi predstavljajo 15 odstotkov svetovne populacije, kar je več kot milijarda ljudi. Kot so zapisali v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije, se slovenski invalidi povezujejo v invalidskih organizacijah, ki niso le prostor za izmenjave izkušenj, ampak z izvajanjem številnih programov in dejavnosti pomembno prispevajo k izboljšanju položaja invalidov.

Velika večina reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, v okviru katerih deluje tudi 210 lokalnih društev, sodeluje v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije. NSIOS si prizadeva za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic invalidov, spremlja uresničevanje zavez, ki jih ima naša država na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov ter drugih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktov, opozarja na diskriminacijo, družbeno-ekonomski položaj invalidov in pomen zagotavljanja enakih možnosti ter prispeva k oblikovanju enakopravne, pravične in vključujoče družbe.

Foto: arhiv Občina Zagorje

Trboveljski domoznanci pripravili novo spletno stran

Skupina trboveljskih ljubiteljev in ohranjevalcev lokalne zgodovine se je lotila novega spletnega projekta. Na enem mestu so zbrali fotografski arhiv, ki ga premorejo. V sodelovanju s trboveljsko knjižnico je nastala spletna stran, ki bo po načrtih začela delovati v tem mesecu. Na predstavitvi v prostorih knjižnice na zadnjem rednem srečanju skupine so pred premierno pokazali delček zbirke, ki jo sicer še dopolnjujejo in urejajo.
V letih delovanja skupine, katere gonilna sila sta Robert Čop iz Knjižnice Toneta Seliškarja in ljubiteljski zgodovinar ter poznavalec lokalne zgodovine Rok Sterniša, se je nabral velik slikovni arhiv. Ta vsebuje že 14000 fotografij z vseh področij trboveljske preteklosti. Vse fotografije so skenirali in digitalizirali. S tem jih niso končno zbrali le na enem mestu in v računalniški obliki, ampak obenem poskrbeli tudi za njihovo dodatno zaščito pred izgubo in poškodovanjem. Pri urejanju zbirke je sodelovalo tudi društvo Perkmanjdelc in predsednik Toni Lisec.

Slikovna zbirka tudi na dotik
Prenovljeno spletno stran so predstavili v dveh glavnih sklopih in sicer na del s fotografijami iz zgodovine Trbovelj na splošno in del s fotografijami rudniških rovov in jaškov oziroma vhodov vanje. Slednjih so na območju Trbovelj našli in arhivirali kar 56.
»Zbirka bo glede slikovnega gradiva v celoti na voljo ne le na spletni strani knjižnice, ampak tudi na povsem novem računalniškem ekranu v knjižnici. Z dotikom si bo vsakdo lahko ogledal material o vsakem od rovov v trboveljski rudarski zgodovini. Poleg fotografij bodo tudi osnovni statistični in zgodovinski podatki ter opisi,« pravi Robert Čop.

V prihodnje tudi razvrščanje po ulicah
»V sami zbirki smo Trbovlje slikovno tematsko razdelili na posamezne dele, med idejami je tudi, da bi posamezne predele razdelili še podrobneje tudi na ulice in naselja. Plod izvrstnega sodelovanja z RTH je tudi ta, da je rudnik odstopil knjižnici celotno zbirko glasila Srečno. To je glasilo delavcev Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ki je izhajalo v letih 1965 do 2011 in ki ga v celoti hranimo v domoznanski zbirki in je na voljo na ogled v knjižnici,« pa pravi Rok Sterniša.
V prihodnjem letu bodo glasilo Srečno tudi digitalizirali. Pri nastajanju in postavitvi spletne strani knjižnice na sploh gre zasluge pripisati tudi Tomažu Deželaku, ki je gradivo vnašal v računalnik in na spletno stran in Knjižnici.

Foto: ČZ

Trboveljska knjižnica dobila prvo e-knjigo

Digitalno okolje postaja vsakdanjik tudi v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Na novo postavljajo spletno stran, ki bo digitalizirana, izdali pa so tudi svojo prvo e-knjigo.
Spletna stran, ki nastaja s pomočjo založbe Beltrina, naj bi začela delovati konec letošnjega leta. Prilagodili so jo vsem uporabnikom, tudi osebam z različnimi omejitvami. Za stran bodo prejeli tudi certifikat NSIOS, saj je postavljena v skladu z zahtevanimi standardi in dostopna za invalide, starejše, za nevešče računalnika in spleta, uporabnike s šibko internetno povezavo, pripadnike narodnostnih manjšin in tujce, ki ne govorijo slovensko.

V knjižnici sicer spodbujajo k čim več branju. Za najmlajše so tako napisali in oblikovali tudi elektronsko pravljico o knjižni maskoti, knjižnem črvičku Tončku Knjigoljubu. Pravljico sta ustvarili Katra Hribar Frol in Vesna Lenić Kreže, ki je poskrbela za ilustracije. V knjižnici imajo sedaj tako dve svoji maskoti, poleg Tončka Knjigoljuba je tu še knjižnični škrat Bukmandeljc, ki je svojo pravljico dobil že leta 2016. Elektronska knjiga bo na spletni strani knjižnice dostopna predvidoma konec leta, na voljo pa bo tudi kot zvočna pravljica in pravljica v znakovnem jeziku. E-slikanica, ki skupaj z ilustracijami obsega 26 strani, je oblikovana dislektikom ter slabovidnim prijazno.

Foto: Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje