Kljub napovedani stavki in zaprtju za danes trgovine verige Tuš danes normalno obratujejo, kot sporočajo s sedeža podjetja. Da so vrata za stranke odprli, je rezultat dogovora med delavci oziroma sindikatom in vodstvom podjetja. Dogovor so sklenili ponoči z včeraj na danes.
Tako so danes odprte tudi Tuševe trgovine v Trbovljah, Zagorju in Litiji.

Foto: ČZ

Trgovine trgovskega centra Tuš bodo zaradi stavke zaposlenih jutri po vsej Sloveniji zaprte. Ker gre za splošno stavko, bodo vrata zaprta tudi v njihovih trgovinah v Trbovljah, Zagorju in Litiji.
Stavka je napovedana le za soboto, po praznikih pa naj bi bile trgovine spet odprte po siceršnjem delovnem času.

Foto: ČZ

Na trboveljskem prireditvenem prostoru Kipe so se v teh dneh začela dela. Naročnik del je RTH v likvidaciji, potekala pa bodo tako na površju kot pod njim. Kaj natančneje načrtujejo, smo vprašali na Občino Trbovlje. »Izvedla se bo obnova sprehajalnega kroga okrog prireditvenega platoja, sočasno pa se bo položila nova vodovodna cev do fitnesa na prostem, kjer bo postavljen pitnik za vodo,« so nam odgovorili.

Vodo so sicer napeljali že pred kakšnim poltretjim letom, a te napeljave ni več. »To je bilo začasnega značaja, napeljano je bilo nadzemno, samo za čas prireditev oziroma taborov,« odgovarjajo. Ko je pred leti na prireditvenem prostoru še deloval bife, balinarska steza in drugo, je zemljišče bilo opremljeno tudi z vodovodom in elektriko. Objekte so kasneje porušili. Ker je stara kanalizacija kljub temu, da naj bi še obstajala iz časov kantine, neuporabna, bo napeljana nova.
Kot so nam prav tako povedali na Občini, pa na območju Kip ne bo vrtičkarskih objektov in parcel, niti ne vikendašev. Parcele namreč niso namenjene temu in tudi ne na prodaj.

Foto: ČZ

Občina Zagorje ob Savi tudi za letošnji konec leta pripravlja zabavo. V četrtek ob 20. uri vabi v športno dvorano Zagorje, kjer bo razglasitev najboljših športnikov letošnjega leta, sledila bo zabava z Zagorskim oktetom, klapo Kampanel in klapo Šufit.
Pred skokom v novo leto bo v petek od 21. ure dalje pred gasilskim domom ogrevanje z domačo skupino Revolve, Magnificom in Miranom Rudanom.
V soboto pa bo rajanje s skupino AR’n’BI, Luko Basijem in Dejanom Vunjakom.

Foto: ČZ

Občinski svetniki Trbovelj, Zagorja in Hrastnika so v teh dneh na zadnjih letošnjih sejah med drugim sprejeli tudi proračune za prihodnje leto. Župane omenjenih občin smo vprašali, kaj menijo o sprejetih proračunskih predlogih in ali bi lahko izpostavili zadevo, s katero so letos bili najbolj zadovoljni.

Trbovlje Ceroz
»Predlog poravnave zelo dolgo kritičnega primera naše skupne komunalne deponije je sedaj končno na mizi. Vse to v resnici pomeni, da smo se izognili verjetno še večjim sodnim in odvetniškim stroškom, predvsem pa grožnji te večmilijonske tožbe, ki je visela kot meč nad Občino Trbovlje. Tako da sam mislim, da danes v resnici srečno končujemo to v resnici tudi žalostno zgodbo,« pravi župan Zoran Poznič o enem od projektov, ki se mu zdijo v letošnjem letu najpomembnejši.
»Kar se tiče predloga proračuna za leto 2024 je pa predlog takšen, da nam omogoča razvoj na več področjih. Seveda pa se moramo zavedati tudi, da je država v tem primeru se obnašala do vseh slovenskih občin dosti mačehovsko, tako da vsa ta povprečnina ali glavarina, kot ji nekateri rečejo in ki pride na glavo prebivalca, v resnici ne doseže niti drobca inflacije na letni ravni. V resnici razpolagamo z manj denarja kot v prejšnjih letih, ampak z res dolgotrajnim usklajevanjem, z argumentiranjem res vseh potreb naših občank in občanov, tudi infrastrukture in vsega tistega, kar si takšno mesto zasluži, mislim, da smo prišli do enega dobrega, strokovno utemeljenega predloga, ki pije vodo tudi v letu 2024,« pa komentira proračun za 2024.

Zagorje gradbišča
»Leto 2023 je najuspešnejše leto v zgodovini občine Zagorje ob Savi. Samo če pogledamo, Zagorje je veliko gradbišče od Litije proti Zagorju, nova železniška postaja, kolesarska steza od železniške postaje do Orehovice, trije novi mostovi na Izlakah, cesta skozi Kisovec s tremi rondoji, novo športno igrišče, izgradnja novih moderniziranih poti, asfaltiranih, po obrobnih krajevnih skupnostih. Zelo pomembna investicija je tudi na področju vodne oskrbe, pika na i pa je pridobitev Kemijskega inštituta, takšnega centra ni od Aten do Munchna. Poudaril pa bi tudi glede priznanja Turistične zveze, 3. mesta, največ glasov med vsemi slovenskimi mesti pa smo dobili kot najbolj prijetna, razvijajoča se lokalna skupnost,« je oboje strnil župan Matjaž Švagan.

Hrastnik obrtna cona in kanalizacijsko omrežje
»Iztekajoče leto je bilo za občino Hrastnik izrazito težko iz več različnih razlogov. Eden je vsekakor cena daljinskega ogrevanja ter seveda povečanje tudi drugih stroškov, ki so drastično zarezali v naš proračun. Najbolj smo v tem preteklem obdobju ponosni na zaključek dveh velikih projektov. Eden je dokončanje gradbenih del za pripravo bodoče obrtne cone ob Steklarni Hrastnik in TKI Hrastnik. Gre za izjemno velik kohezijski projekt, ki bo, sam verjamem da nek zagon za obe omenjeni podjetji ter za nova, boljša delovna mesta z dodano vrednostjo ter za razvoj Hrastnika na gospodarskem področju. Drugi projekt pa je izgradnja kanalizacijskega omrežja, tudi dvomilijonski kohezijski projekt, ki bo, to sem prepričan, ne le trajnostno naravnan projekt, temveč bo dvignil kvaliteto življenja številnim občanom, ki se bodo lahko priključili na to kolektorsko omrežje,« pravi župan Marko Funkl o projektih, ki se mu zdijo v letošnjem letu najpomembnejši.
»Glavni projekt v naslednjem letu je eden od teh, ki smo jih dolgo čakali, projekt izgradnje stanovanj na Resnici. Želimo si začeti z deli, jih nadaljevati potem v letu 2025 in v 2026 vseliti 72 novih stanovanj v Hrastniku. Prav tako nadaljujemo z izgradnjo sončnih elektrarn, tudi v javni lasti, tudi Sklad za pravičen prehod je pred vrati, kjer bomo urejali novo obrtno cono in pridobili podjetniški inkubator. Manjših projektov pa je seveda še veliko in sam verjamem, da bo ta proračun dobra podlaga za naslednje leto kljub temu, da smo občine v vse težjem položaju. Kar se financ tiče sem optimist in verjamem, da bom sčasoma prišli na zeleno vejo tudi kot država, ne le kot občine,« pa komentira proračun za 2024.

Foto: ČZ

V Zagorju je že nekaj let tradicija, da 21. decembra županu skavti prinesejo luč miru. V njihovem imenu ga je letos izročil Filip Deželak.
»Nasprotje med mrazom in toploto, žalostjo in veseljem, grozotami in mirom, temo in svetlobo. Ko doživimo prvo, šele zares spoznamo dragoceno vrednost drugega. Ko vidiš nekoga, ki ga zebe, ki je žalosten, ki beži pred neurjem, ki se boji teme, stopi k njemu. Podaj mu roko, pomagaj mu na poti k toploti, veselju, miru, razsvetli njegovo temo. Podaj mu roko, med vama postavi most. Most, ki zraste, ko se človek človeku nasmehne. Most, ki zraste, ko te roke povabijo v objem. Most, po katerem hitiš v odgovor klicu na pomoč. Drug drugemu lahko v še tako hudi preizkušnji prinašamo Luč upanja. Postavimo most, kjer ga ni. Prižgimo luč, kjer še ne gori,« v letošnji poslanici med drugim sporočajo slovenski skavti.
Župan Matjaž Švagan je izrazil podporo skavtski organizaciji, se zahvalil za dobro delo, ki ga opravljajo in poudaril, da je pomoč sočloveku v stiski ključnega pomena za razvoj v odprto in socialno naravnano družbo, ki mora biti enaka za vse.

Akcija skavtov ima namreč ima tudi dobrodelno noto. Z večino zbranih sredstev želijo neposredno pomagati najbolj prizadetim otrokom v letošnjih ujmah. Z zbranimi sredstvi bodo tako organizirali dve vikend zimovanji za otroke in mlade s prizadetih območij. Tudi letos pa bodo med 10 in 20 odstotkov zbranih sredstev namenili v Sklad Sv. Lucije, ki je namenjen pomoči ob zdravstvenih težavah in socialnih stiskah članov skavtske organizacije.
Prostovoljne prispevke bodo zbirali med deljenjem plamena Luči miru iz Betlehema, pomagate pa lahko tudi z donacijami 5 ali 10 evrov preko SMS-sporočil s ključno besedo LUC5 ali LUC10 na 1919.

Foto: ČZ in Občina Zagorje

Te dni pozornost sprehajalcev na poti nad trboveljsko moto stezo na Kipah vzbuja sanacija dela v smeri od Kip proti Žrebljevem hribu. Kot pravijo, je med enim zadnjih deževnih dni prišlo do poškodbe odtočnega kanala in manjšega zdrsa zemlje. Poškodbo so sanirali, a izvedba pri enih povzroča smeh, pri drugih pa zgražanje.

Nekaj betonskih delov odtočnega kanala so odvrgli na nasprotno stran sprehajalne poti in jih tam pustili, vmesno posledično praznino pa zapolnili z odtočno cevjo. Kot se zgražajo in norčujejo mimoidoči, so sanirali po sistemu znane, pred leti tudi na slovenski TV predvajane risanke dveh domačih amaterskih popravljalnih mojstrov, imenovane A je to’. Da cev sploh stoji in se ne prelomi, so jo na enem mestu podprli z obtolčenima lesenima palicama, na drugem pa s kamnom. Številnim je že to čudno in ničemur podobno, cvetka vsega pa je, da so cev na leseni podstavek privezali kar z vezalko čevlja. Na kratko rečeno odtekanje po odtočni cevi zagotavlja kar »šnirlc«, cev sama pa je tudi razmajana. Poleg tega je tudi ožja kot prejšnji kanal ter zaprta in je le vprašanje časa, kdaj se bo zaradi zemlje, peska, kamenja, vej, listja… zamašila.

Kateri mojster in zakaj je tako saniral kanal, zaenkrat ni znano. Tudi med nekaj naključnimi sogovorniki iz vrst mimoidočih na omenjeni relaciji nismo uspeli izvedeti, kdo je bil izvajalec sanacije. O primernosti in učinkovitosti takšne sanacije verjetno ne gre izgubljati besed. Zagotovo pa je na mestu vprašanje, koliko časa bo zdržala in kolikokrat jo bo potrebno še dodatno popravljati. In kdo bo vse to plačal.

Foto: ČZ

Festival zabavne glasbe Melodije hrvatskog juga letos praznuje tridesetletnico. Na festivalu v Opuženu je v minulih treh desetletjih nastopila vrsta znanih in priljubljenih imen od solistov do skupin in klap. Od slovenskih pevcev je na tem festivalu, ki sodi med najbolj znane in priljubljene na Hrvaškem, najuspešneje nastopil Marjan Zgonc. S hrvaškima pevskima kolegoma Brankom Medakom in Zoranom Bebićem Bebo je leta 2018 slavil veliko zmago. Trije tenorji, kot so jih poimenovali, so gladko premagali vso konkurenco in osvojili veliko Grand prix nagrado. Poleg prepričljive zmage je skladba uspeh dosegla tudi na hrvaških radijskih postajah, kjer so jo veliko predvajali, slišati jo je pogosto tudi še danes. Tri gitare je zanimiva skladba v več pogledih. Morda malce nenavadno je že, da sta jo napisala dva Slovenca, od njiju eden Trboveljčan, aranžma pa je delo znanega hrvaškega producenta Želimirja Škarpone.

Še nikoli prej
»Pesem je vsekakor zanimiva, kakorkoli jo pogledaš. Nastala je po ideji in besedilu novinarja Romana Turnška iz Trbovelj, glasbo pa je na tekst napisal Dušan Zore. Roman se je domislil nenavadne vsebinske ideje in sicer pesmi treh moških generacij neke družine. Simbolično, v obliki kitar, besedilo pripoveduje o njihovi povezanosti, življenju, ki je povezano tudi z glasbo, prenašanju izročila iz roda v rod in o minljivosti življenja ter vsakega od nas. Tekst je razdeljen na tri kitice. Branko Medak poje sina, Zoran Bebić očeta, jaz pa starega očeta, refren pa pojemo vsi skupaj,« pravi Marjan Zgonc, ki je od pevcev sicer bil prvi, ki je pristopil k pesmi. »Ko sem videl tekst, nisem niti sekunde okleval, ampak sem bil pri priči poleg. Pesem takrat še ni imela melodije, a me je takoj potegnila, ker je vsebinsko besedilo bilo nekaj, česar do takrat na tem festivalu ni naredil še nihče, namreč v skupni skladbi združil treh generacij ene družine. Tudi ne vem, da bi kdaj še kakšna druga pesem bila te vrste,« doda. Ko je bila skladba končana, je bilo treba poiskati še dva pevca, za vlogi sina in očeta. Tu pa se je za nekaj časa zapletlo, saj naloga ni bila ravno lahka. »Najti je bilo treba ne le tri pevce, ampak tudi takšne, da se bodo glasovno združili in ujeli, pri čemer pa je za povrh kot najtežje bilo še, da so morali biti tudi starostno in v resnici iz treh različnih generacij in da se je to moral videti tudi vizualno. Brez tega bi stvar izpadla smešno. Na srečo nam je uspelo, a je bil res težak zalogaj« se spominja.

Na rojstnem dnevu najboljši
Ob tridesetletnici festivala so organizatorji pripravili retrospektivo. Povabili so najuspešnejše zmagovalce iz zgodovine festivala, da znova zapojejo na festivalskem odru. Med njimi so bili tudi trije tenorji, ki so pet let po veliki zmagi znova navdušili občinstvo. »Te pesmi in zmage sem še danes vesel in veliko lepih spominov imam na naš nastop. Na tem festivalu so navsezadnje nastopala številna znana hrvaška imena, od Tereze Kesovije, Oliverja Dragojevića, klape Maslina, klape Šufit, Zorice Kondže in mnogih drugih. Se mi pa še dandanes zdi nenavadno, da sta skladbo tipičnega dalmatinskega melosa napisala Slovenca in da je v triu prav tako slovenski pevec,«. Zgonc, ki je na MHJ sicer nastopil nekajkrat,  je rad nastopal tudi na festivalu Slavuji Kamerlenga Vinko Coce v Trogirju, kjer pevci nastopajo samo s pesmimi, ki jih je prepeval pokojni Coce.

Foto: osebni arhiv

Glasbena šola Trbovlje v tem mesecu v Delavskem domu Trbovlje pripravlja dva božično novoletna koncerta. Učenci bodo nastopili 13. in 14. decembra.
Dan pred prvim od omenjenih koncertov, 12. decembra, pa šola v sodelovanju z Mladinskim gledališčem Svoboda Trbovlje pripravlja tudi matinejo za več kot 800 trboveljskih osnovnošolcev. Pod mentorstvom Davida Lindiča bo nastopilo skoraj 150 otrok od najmlajših plesalcev in glasbene pripravnice do orkestrskih zasedb in pevcev.

Foto: ČZ