Letošnje leto je za Društvo prijateljev mladine Trbovlje posebno. Praznujejo 70 let obstoja in delovanja društva, prav ob visokem jubileju pa se podajajo tudi stopnico višje, v prve mednarodne projekte. Trenutno v njihovi organizaciji poteka 10-dnevni mednarodni trening ErasmusPlus na temo Just Listen, namenjen mladinskim delavcem. Sodeluje 10 držav in 25 prostovoljcev iz vrst mladinskih delavcev. Mladinski voditelji, koordinatorji projektov, aktivisti, pedagoški delavci, prostovoljci in drugi. »Skupaj se pod vodstvom Anne Ksiazek in Andrea Pucci usposabljamo o uporabi koncepta celostnega poslušanja na vseh ravneh: poslušati sebe, prisluhniti in slišati druge, slišati in prepoznati potrebe skupnosti, povezati z naravo. Vsa znanja, ki nam bodo omogočala, da delo mladinskega delavce vnaprej opravljamo se boljše,« pravi sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek. 

Udeleženci so spoznali tudi lokalne ustvarjalce sprememb Špelo Režun iz VDC Zasavje, Mašo Mikkel Jazbec oziroma Robotko Lili iz Katapult Robotike in Rado Drnovšek Aspira iz Zavod za razvoj posameznika in družbe, Zavod Peglezn in Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. 
Zanimivi so tudi vtisi mednarodnih delavcev, ki sodelujejo v projektu. »Trbovlje so majhno mesto, s prebivalci, ki imajo velike vizije in sanje. Ljudje, ki smo jih danes obiskali, ta svet in Trbovlje delajo boljše. Aktivni so na področju robotike in tehnologije na splošno, v ErasmusPlus in v drugih projektih. Trbovlje kot mesto zares dela napredek in veseli me, da sodelujem pri tem tudi sama,« pravi ena od sodelujočih mladinskih delavk iz tujine.

Foto: DPM TRBOVLJE

V ZD Trbovlje tudi ta teden za vso odraslo populacijo poteka cepljenje proti sezonski gripi, covidu – 19 (cepivo Pfizer, BioNTech Comirnaty Omicron XBB. 1.5.) ali obojemu hkrati.

Cepljenja bodo izvajali:
– torek, 17.10. 2023 od 8:00 – 12:00 in od 14:00 -18:00 (za vse paciente v prostorih ambulante družinske medicine 3)
– četrtek, 19.10. 2023 od 8:00 – 12:00 in od 14:00 -18:00 (za vse paciente v prostorih ambulante družinske medicine Štendler)

Cepljenje je brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Predhodno naročanje ni potrebno. Cepljenje se še posebej priporoča kroničnim bolnikom, osebam starim nad 65 let in vsem, ki se želijo zaščititi.
Za otroke cepljenje poteka v otroško šolskem dispanzerju po predhodnem dogovoru.

Foto: ČZ

Gasilci iz PGD Trbovlje – mesto, PGD Hrastnik, PGD Zagorje in PGD Prapretno so v Retju imeli skupno vajo. Na pobudo največjega slovenskega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji HSE so organizirali gasilsko vajo na lokaciji sončne elektrarne Prapretno, s katero so prikazali, kako se bi odzvali v primeru resničnega požara. Na lokaciji, kjer je HSE v lanskem letu postavila največjo sončno elektrarno v Sloveniji, je gasilska vaja potekala prvič, načrtujejo pa jih tudi v prihodnje.
»Pripravili smo elaborat, da zagori nekje na prvi in drugi vrsti, ki sta najbližje gozdu. Namen današnje vaje je da se vsi seznanijo kje so vsi dostopi, kje je rezervoar požarne vode, kako je možno dostopati do same elektrarne, kako jo izklopiti, način obveščanja in drugo. V HSE imamo tudi sami stalno dežurstvo, med dežurnimi sta tudi dva poklicna gasilca. Z vajo sem sam zadovoljen, dodatno pa bodo svoje povedale tudi analize,« pravi direktor HSE Ervin Renko.

Vodja vaje v Prapretnem je bil poveljnik PGD Prapretno Matjaž Skaza. »Namen današnje vaje je bil nek test, prikaz usposobljenosti enot celotne regije kako ukrepati v primeru požara na sončni elektrarni Prapretno. Vaja je bila dobro zastavljena, za mano je bila dobra ekipa, ocenjujem jo za zelo uspešno. Je pa res, da v realnem času vse traja malo dlje, predvsem prihod težjih in večjih vozil. Najpomembneje je, da smo pokazali, da smo usposobljeni in da smo kos v takšnih situacijah,« strne.
Na vaji, ki so si jo ogledali tudi zainteresirani občani, je sodelovalo večje število gasilcev in različna gasilska vozila. Na sodelujočih gasilskih društvih in tudi v družbi HSE bodo po koncu vaje opravili še temeljito analizo in oceno, predlagali in uvedli pa tudi še dodatne predloge, morebitne izboljšave in drugo.

Foto: ČZ in arhiv PGD Trbovlje mesto

V trboveljsko Splošno bolnišnico je po nekaj letih spet pripeljal krvodajalski avtobus iz Velenja. Po šestih natančneje, toliko je minilo od njihovega zadnjega obiska. Trideset krvodajalcev iz velenjskega Premogovnika je tokrat zavihalo rokave v akciji, ki poteka že dolgih 48 let. Velenjski rudarji so bili med prvimi, ki so se pred skoraj pol stoletja odzvali akcijam za darovanje krvi. Leta 1975 je bil formiran zbor delegatov Osnovne organizacije Rdečega križa REK Velenje, s čemer je REK Velenje postal prva delovna organizacija v Sloveniji in tudi v tedanji Jugoslaviji, ki je formirala svojo Osnovno organizacijo Rdečega križa. Na ta način je proslavila tudi 100. obletnico Rudnika lignita Velenje in RK Jugoslavije. V takratnem podjetju REK Velenje je bilo 9000 zaposlenih in kri jih je darovalo več kot 3000, kar je bilo rekordno število v takratni celotni Jugoslaviji. Od leta 1980 dalje je bila zelo močna tudi povezava med krvodajalci s hrvaškim Splitom, s katerim so sodelovali na tradicionalnih krvodajalskih srečanjih.

Rekordni številki 108 in 116
V Trbovljah sta kri darovala tudi dva njihova krvodajalska veterana. Tomislav Verstovšek je doslej kri daroval že 108 krat, Zvonko Jeraj pa 116 krat. »Začel sem že v srednji šoli. Gre za humano in potrebno stvar. Sam bi želel več mladih, ki bi se pridružili, kot jih je trenutno,« pravi Tomislav Verstovšek. »Tudi sam sem začel že v srednji šoli in nadaljeval v brigadi ter vojski in vse do danes,« pa pove Zvonko Jeraj.
Velenjski krvodajalci so že ves čas v slovenskem vrhu po krvodajalski solidarnosti. Z avtobusom po Sloveniji člani aktiva darujejo kri po transfuzijskih bolnicah in pomagajo reševati življenja s tistim, česar se je oprijelo ime rdeče zlato. Akcija je tradicionalna, izpuščena je bila le leta 2020 zaradi korone. Od 2100 zaposlenih v velenjskem premogovništvu je trenutno 574 krvodajalcev. Krvodajalka je tudi predsednica aktiva RK Skupine Premogovnik Velenje Damjana Kričej, kri je darovala doslej 73 krat.

Rudarska tradicija
V skoraj pol stoletja dolgi akciji so se seveda zamenjale generacije, ekipni solidarnostni duh pa živi naprej tudi v novih. »Včasih smo dajali kri 4 krat letno, sedaj 3 krat. Darovalec si lahko do 65. leta. Po starosti pred 65. letom ni omejitve števila odvzemov, potrebno je le zdravje. Pogoj je tudi minimalno 18 let starost in vsaj 50 kg telesne teže. Moški lahko kri dajejo na 3 mesece, ženske pa na 4,« pravi Kričejeva.
Njihove krvodajalske akcije so obenem tudi ekskurzije in tematski izleti. Tradicija je namreč tudi, da si po odvzemu krvi v kraju, kjer so, vedno ogledajo tudi kakšno posebnost in znamenitost. »Ne, domov pa nikoli ne gremo naravnost,« se pošali Kričejeva, katere besede v ozadju potrdijo smeje tudi krvodajalci. V Trbovljah so se tako nazaj grede domov ustavili pri najvišjem evropskem dimniku.

Foto: ČZ in arhiv RK REK Velenje

V Trbovljah so uredili talne oznake kolesarskih površin. Ceste, pločniki in nove površine, namenjene prav kolesarjem, so označene in jih kolesarji tudi že uporabljajo. Kljub temu pa investicija še ne bo uradno predana v uporabo. Izdelati je potrebno še geodetski posnetek, PID dokumentacijo, izvesti odmero, pripraviti dokumentacijo za banko cestnih podatkov, DZO. Po prejemu dokumentacije, ki bo predvidoma v prihodnjem mesecu, bo oddana vloga na DRSI za komisijski pregled. Sledijo še popravki, ukrepi na podlagi teh in šele nato se kolesarka preda v uporabo. Zaradi vseh omenjenih postopkov bo zato uradna predaja investicije v uporabo spomladi, ko se zopet začne kolesarska sezona.

Kar nekaj nejasnosti pa je med občani glede tega, kje in kako bo kolesarska steza sploh potekala po mestu in kaj bo to pomenilo v prometu. Steza namreč ni enaka povsod po Trbovljah in tudi oznake so različne. Kolesarske površine so urejene na različne načine od dvosmerne kolesarske steze, enosmerne kolesarske steze do mešanih in ločenih kolesarskih površin. Skladno s predvideno ureditvijo je tudi urejena prometna signalizacija. Na območjih, kjer si kolesar deli cestišče z vozilom, mora biti omejitev hitrosti 30km/h. Ponekod so za kolesarje označeni tudi celotni pločniki, kot denimo pri spodnjem Petrolu, spet drugje na pločniku oznak ni. Na omenjenem odseku kot primeru, kjer je proti Sušniku dvosmerna kolesarska površina na pločniku, ki je ob Petrolu, je za pešce namenjen pločnik na drugi strani vozišča.

Foto: ČZ

V prostorih trboveljskega Društva upokojencev so svojo tradicionalno vsakoletno razstavo pripravile članice skupine ročnih del Zlatice. Razstave pripravljajo že trideset let. Na razstavi so jih obiskale tudi stanovske kolegice iz Brestanice, Hrastnika in iz Savinjske doline.
Letošnje leto so si Zlatice za motiv izdelkov na razstavi izbrale cvetje. V Sloveniji ga je veliko in rože nas tudi sicer spremljajo ob veliko priložnostih in dogodkih v življenju. Za dobrodošlico obiskovalcem so pripravile tudi ličen, značilen slovenski šopek iz rdečega nageljna, ki predstavlja ljubezen, roženkravta, ki predstavlja zvestobo in rožmarina za spomin.

Na razstavi so tudi letos na ogled med drugim tudi izdelki tipa Rechilieu oziroma beli vez. Čeprav gre za zahteven vzorec, ki terja tudi dolgo ustvarjanje in veliko potrpežljivosti, ga Zlatice uporabljajo in tudi iz njega izdelujejo izdelke.
Zlatice sicer razstavljajo tudi drugje, obiskujejo tudi delavnice in razstave drugih društev ročnih del. Veliko njihovih izdelkov je namenjenih tudi za dobrodelne namene. Predlani denimo so izdelke namenile čebelarjem iz Radovljice, lani trboveljskemu muzeju in podobno.

Foto: ČZ

V Domu svetega Jurija Izlake so pripravili dobrodelno prireditev SR(E)ČNA DEŽELA, ki jo je OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah v sodelovanju z lokalno skupnostjo, društvi in drugimi sodelujočimi organizirala z namenom zbiranja sredstev za avgusta poplavljeno POŠ Šmartno ob Dreti.

Nastopili so OPZ in MPZ ter učenci OŠ Ivana Kavčiča, PZ Čebelice iz Mirne Peči, PZ Fantje z vasi iz Škocjana, Big band Zagorje, Zbor svetega Nikolaja Litija, PZ Klasje iz Škocjana, PZ Klasek z Izlak in PZ Prava naveza, v katerem so združeno nastopili pevci z Izlak, Škocjana in Mirne Peči.

Zbrali so 1850,00 evrov, od tega so obiskovalci prispevali 1550 evrov, 300 evrov pa je donirala stranka Zagorje gre naprej. Šoli v Šmartnem ob Dreti so izročili tudi pisma in risbice učencev za njihove vrstnike s poplavljene šole, ki se trenutno šolajo v nadomestnih prostorih.

Foto: OŠ Ivan Kavčič Izlake

Na konjeniškem društvu Trbovlje so v soboto pripravili dan odprtih vrat. Gre za prireditev, ki je namenjena obiskovalcem in na kateri jim predstavijo društvo, delovanje in drugo, obenem pa je to priložnost tudi za včlanitev v društvo. Za obiskovalce so pripravili klubske tekme tečajnikov, predstavitev konjeniškega krožka in male šole, brezplačno vodeno jahanje otrok in odraslih, spretnostne igre, ogled društva, delavnice in fotografiranje s konji. Ljubiteljem resničnostnega šova Kmetija so pripravili tudi enega od izzivov, ki so ga morali opraviti tudi tekmovalci v tv šovu.

Na dnevu odprtih vrat so ocenjevali tudi znanje mladih članov v jahalnih spretnostih. Podelili so priznanja in zahvale članom kluba za delo in prispevek k delovanju društva. Najslavnejši slovenski televizijski kmet Franc Vozel oziroma po domače Tocki je bil med prejemniki priznanj. Plaketo je dobil zaradi posebnega dejanja, pomagal je namreč pri reševanju življenja društvenega konja Kalipsa. »Konj se je preobjedel in je posledično prišlo do zasuka želodca. Veterinarka ga je rešila, nato pa sva z Majo iz kluba dežurala pri njem in mu dajala infuzije na vsakih 7 minut od 20. zvečer do 4.30 zjutraj,« pove. Kalipso si je opomogel in je spet čil in zdrav na nogah.

Sobotni večer pa je bil obarvan filmsko. Premierno so prikazali prvi del filma o tem, kako ponoči konji spijo. Snemali so ga tri dni, ideja pa se je oblikovala nekaj let. Franc Vozel ima v filmu glavno vlogo. Film ne prikazuje dobesedno le spanja konjev, ampak tudi njihovo oskrbo, delo skrbnikov in podobno. Scenarij ima zanimivo izhodiščno zgodbo, vendar jo v društvu glede podrobnosti še ne želijo izdati preveč. Ideja in scenarij za film sta sicer delo predsednice društva Anje Drnovšek.

Foto: Denis Juteršek in ČZ

Kim Žibert je vse uspešnejša slovenska košarkašica, ki prihaja iz Zasavja. Nesojena rokometašica si je za svoj šport izbrala košarko, v kateri želi doseči veliko. Takšno je tudi njeno vodilo. Drži se namreč pregovora, ki pravi, da ne moreš zmagati, preden se naučiš izgubiti.
Njene dosedanje športne rezultate bolj ali manj poznamo vsi, nas kot regijski zasavski portal pa je zanimala kakšna zanimivost ali ne prav znana stvar iz zasebnega življenja košarkarice. Med drugim smo odkrili eno od njenih sladkih razvad, kot bi ji lahko rekli. Kim ima rada kakavov napitek in naravne sokove. In oboje si najraje privošči v trboveljskem lokalu La Vie, ki ga upravlja njena prijateljica Jadranka Ferlin. Ali to drži, smo vprašali tudi v lokalu. »Seveda! Kim pride pogosto. In tudi ni edino iz njihove družine. Pravzaprav sva se spoznali prav preko njenih staršev in tu, v lokalu. Oba tudi sama redno prihajata k meni v lokal in v enem od pogovorov smo ugotovili, da se pravzaprav poznajo tudi naši otroci. No, Kim in mojemu sinu Luku ne moremo več govoriti otroci, ker sta oba že polnoletna človeka, je pa res, da se poznata iz otroških let. Srečevala sta se na različnih rojstnih dnevih, ker je tudi Luka rad igral košarko,« pravi Ferlinova.
Tudi Luka občasno pomaga mami v lokalu, zaradi česar se s Kim tudi danes srečujeta in družita. »Kim je gimnazijka, Luka pa je že iz gimnazijskih klopi in je sedaj študent. Med našim druženjem beseda nanese tudi na šolo in študij. Košarko pa sem včasih trenirala tudi sama, tako da smo tudi čisto prava debatna košarkaška ekipa,« doda. Kim rada sicer pove tudi, da je La Vie njen najljubši lokal in da je čez Jadrankino kavo ni.

Foto: osebni arhiv

Občina Zagorje ob Savi, Društvo prijateljev mladine Zagorje in Vrtec Zagorje organizirajo tradicionalen kostanjev piknik, ki bo jutri med 10. in 13. uro v Evroparku Zagorje.
Otroci se bodo lahko posladkali s pečenim kostanjem in sladkimi palačinkami, sodelovali v otroških delavnicah in se vozili z vlakcem.
Za zabavo bodo poskrbeli Čuki in Alenka Kolman.

Foto: ČZ