V Zasavju zdravstvena problematika kar ne pojenja. Ko se stvari malce uredijo ali vsaj začasno umirijo na eni strani, se pojavijo težave na drugi. Nekatere so lokalne, druge zadevajo celotno zasavsko regijo.
Težave imajo trenutno tudi v trboveljski Splošni bolnišnici. Tam poskušajo odstaviti direktorja Metoda Kurenta. Ta kot izbrani kandidat že ob prihodu na vodstveno delovno mesto zasavske bolnice ni bil vsem po godu, a videti je vseeno bilo, da bodo stvari tekle, čeprav je vmes prišlo tudi do konflikta tudi v medijih s prejšnjo direktorico Romano Martinčič. Nam je pa direktor že v letošnjem februarju omenil, da se pojavljajo želje po njegovi razrešitvi.
Sedaj pa je očitno prišlo do še enega koraka naprej v tej smeri. Neuradno je slišati, da so direktorja odstavili in da je bolnica v rdečih številkah, čeprav je še pred kratkim bil na pogovoru pri zdravstveni ministrici glede nadaljnjih investicij in načrtov.

Direktor je neuradne informacije o tem, da so ga odstavili, zanikal. »Nekaj je res, ni pa povsem tako. Na seji Sveta zavoda so na presenečenje vseh prisotnih razširili dnevni red s točko Začetek postopka razrešitve direktorja. Razen očitka negativnega poslovanja so vsi drugi povsem neutemeljeni. Vsekakor zaenkrat ne bom ničesar komentiral, razen da gre za povsem politično eksekucijo. Namreč po mojem vedenju več kot polovica, torej več kot 10 slovenskih bolnišnic, posluje negativno, lotili pa so se zaenkrat menda zgolj štirih, katerih direktorje je imenovala prejšnja vlada,« pravi.
V zvezi z očitki o negativnem poslovanju je neuradno slišati, da naj bi bolnica imela minus v višini približno dveh milijonov evrov, česar pa direktor ni ne potrdil, ne zanikal. Novi nadzorni svet naj bi mu pri nadaljnjem vodenju bolnice, torej do takrat, ko se bodo stvari razjasnile in rešile, postavili omejitve.
Na odločitev nadzornikov se bo Kurent pritožil. »Imam 15 dni časa za vložitev ugovora na očitke, tako da bom 19. marca 2024 popoldan priporočeno s povratnico podal pisni ugovor z utemeljitvami. Več bomo vedeli po 20. marcu, ko bodo prejeli ugovor z utemeljitvami in po njihovi reakciji nanj,«.

Foto: ČZ

Nepridipravi so v Trbovljah na delu tudi ob praznikih. Običajno se lotijo trgovin, pošt, bencinskih servisov in podobno, tokrat pa so si za cilj izbrali kulturno področje. Oropali so namreč izpostavo trboveljske knjižnice in Mladinsko gledališče Trbovlje v Domu svobode.
Knjižnica jo je odnesla finančno bolje kot gledališčniki, a imajo kljub temu škodo. Kot nam je povedala direktorica Katra Hribar Frol, so roparji odtujili minimalni znesek gotovine, 40 evrov. Niso pa ukradli nobene knjige. »Enota je trenutno zaprta. Spet jo bomo odprli v torek, 12. marca v skladu z rednim odpiralnim časom. Zamudnine za dni, ko je enota zaprta, ne bo,« nam je še pojasnila Frolova.
Večjo škodo so utrpeli gledališčniki. Poleg materialne, ki so jo utrpeli oboji, so njim odnesli dva tisočaka. Zaradi interesa preiskave so podrobnejši podatki zaenkrat precej skopi, so nam jih pa potrdili v KD Svoboda.

Zakaj toliko denarja?
Med občani se v zvezi z ropom in odtujenim denarjem porajajo vprašanja, zakaj so imeli toliko denarja v prostorih. »V petek in soboto smo imeli predstave in je gotovina potrebna za menjavo drobiža pri prodaji kart. Brez tega ne gre, saj obiskovalci plačujejo z različnimi bankovci in je potrebno imeti dovolj menjalnine,« pravi o tem, zakaj so imeli 2000 evrov gotovine predsednik KD Svoboda David Lindič.
Neuradno je slišati tudi, da je bil to del denarja za novo streho, a predsednik to zanika. »Denar za obnovo strehe sicer res zbiramo, vendar na poslovnem računu in tudi tam je ves zaenkrat zbrani denar za to. Denar, ki so ga ukradli, pa je bil za namen, kot sem že omenil. Streha sama je v res zelo slabem stanju in računamo, da jo bo potrebno menjati prihodnje leto, do takrat pa upamo, da bo zdržala,« doda.
Za obnovo strehe so gostovali, nastopali poleg na gledaliških deskah tudi na zasebnih slavjih, obletnicah, občinskih prireditvah in podobno v Trbovljah in Zasavju.

Potreben bi bil tudi alarm
Za naprej znova razmišljajo tudi o namestitvi alarma. O tem so tudi že v preteklosti, a je vedno bilo veliko stroškov in potreb, ki so doslej bili prednostni.
Ker se tržijo le s svojim delom in najemom in ker so vsi, ki delujejo v društvu, prostovoljci, se za pomoč obračajo tudi na darovalce. Pomoč bo od vseh stvari najbolj dobrodošla prav za streho, ki je najbolj pereča težava, prav tako pa so tudi pri njih, kljub omejevanju in varčevanju, veliki stroški tudi za ogrevanje.
Objavljamo podatke za finančno pomoč društvu:

Donacije se zbirajo na TRR št. SI56 6100 0001 3465 402
Namen: Donacija
Kulturno društvo Svoboda Trbovlje
Trg Franca Fakina 4, 1420 Trbovlje

Foto: ČZ in KD Svoboda Trbovlje

Zagorski župan Matjaž Švagan je pred 8. marcem obiskal zaposlene in stanovalke ter stanovalce Doma starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah. Vsem ženskam je čestital in poklonil cvetje, še posebej pa se je s šopkom rož poklonil gospe Mariji Mostar, ki je pred nedavnim slavila častitljivih 100 let življenja. Ni pozabil tudi na moške stanovalce. Ob prihajajočem dnevu mučenikov, 10. marcu, jim bo poslal čestitko, ki jo bodo zaposleni v nedeljo predali stanovalcem.

Foto: Občina Zagorje

Učenci osnovnih šol Ivana Skvarče, Ivana Kavčiča in Toneta Okrogarja so tudi letos sodelovali na otroškem parlamentu. Tokrat je svoja mnenja in mnenja sošolcev zastopalo 22 učencev. Srečanja se je udeležil tudi župan Matjaž Švagan, prav tako prisoten je bil predsednik društva DPM Branko Repe.
Žan Celestina, Lili Šmid, Tia Bantan, Lovrenc Pirnovar, Matevž Miklavčič in Tia Zoja Plahuta Deželak se bodo udeležili tudi regionalnega parlamenta.

Letos so zaključili temo Duševno zdravje otrok in mladih, ki so jo obravnavali dve leti. Učencem so omogočili pogovore s strokovnjaki s tega področja, obiskali pa so tudi OŠ Dr. Slavka Gruma, kjer so izvedeli več o delovanju šole in si ogledali predstavo, ki so jo pripravili dijaki. Udeleženci menijo, da je bil dogodek izjemno poučen in zabaven, hkrati pa so poudarili pomen ozaveščanja o duševnem zdravju že v mladih letih.

Foto: DMP Zagorje

Število podpornikov, ki opozarjajo na redke bolezni, tudi v Trbovljah vsako leto narašča. Če jih je na lanskem, petem pohodu po Trbovljah od občinske uprave do Delavskega doma bilo kakšnih 100, letos na šestem število ocenjujejo na 250. Nekatere so spremljali tudi štirinožni kosmatinci, ki so prav tako imeli rdeče balone.
Letošnji slogan dneva redkih bolezni je »Močni! Ponosni! Številni!«, sporočilo pohoda pa je pomoč družinam s člani, ki imajo posebne potrebe. Gre za redke bolezni, ki večinoma prizadenejo otroke. V sklopu letošnjih aktivnosti so povezali vse šole in vrtce v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, prav tako pa jih podpirajo tudi vse tri zasavske občine.

Na prireditvi pred trboveljsko občinsko upravo sta zbrane nagovorili pobudnica Katja Barlič in podžupanja Vesna Jesih, nastopili pa so varovanci zagorskega VDC s svojim pevskim zborom in recitatorjem. Zbrane podpornike je nagovorila tudi sedaj že dobro znana robotka Eva. V znak podpore so rdeči baloni bili razobešeni tudi po različnih stavbah po Trbovljah in porisani po pločnikih. Letos je pohod potekal še pod okriljem društva Trbovlje novomedijsko mesto, v fazi ustanavljanja pa je humanitarno društvo Baloni za Elo, ki bo opozarjalo na redke bolezni ter na sprejemanje in vključevanje otrok in odraslih s posebnimi potrebami.

Foto: ČZ

Pomlad ni čas samo za tradicionalne čistilne akcije v naravi, temveč tudi za čiščenje naših digitalnih smeti. V digitalnem svetu je namreč, podobno kot v našem okolju, lahko ogromno odpadkov. Digitalni odpadki so nepotrebna e-pošta, datoteke, aplikacije, dvojniki fotografij in videoposnetkov. Četudi smo nanje že zdavnaj pozabili, njihove varnostne kopije na strežnikih še vedno porabljajo energijo. Po ocenah naj bi digitalne tehnologije, vključno z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji, v letu 2023 prispevale od 4 do 5 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar je primerljivo z izpusti letalskega prometa.
Občina Zagorje ob Savi se pridružuje akciji Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Vabimo občane in občanke, da se do 16. marca udeležijo čistilne akcije, za katero ne potrebujemo fizičnega napora, ampak samo nekaj “Ctrl + Alt + Delete” klikov v svojih napravah.
Vsa navodila in obrazec za oddajo rezultatov najdete na spletni strani akcije: https://ebm.si/prispevki/pridruzite-se-najlazji-cistilni-akciji-na-svetu
Pomembno je, da pred čiščenjem preverite in si zapišete izhodiščno stanje zapolnjenosti naprav, da boste po čiščenju vedeli, koliko ste izbrisali. Na voljo so gradiva za različne vrste organizacij.
Pobudniki odklikanja Ekologi brez meja pravijo takole: »S čiščenjem pridobimo več prostora na svojih elektronskih napravah, kar jim lahko izboljša delovanje in podaljša življenjsko dobo. Čiščenje je zelo enostaven ukrep, s katerim lahko zmanjšamo svoje emisije CO2. Pomembno je tudi z vidika ohranjanja zasebnosti oz. varnosti naprav. Skratka, z dobro digitalno higieno prihranimo čas, denar in storimo nekaj dobrega za okolje. Zavedamo se, da z našo akcijo ne bomo rešili številnih okoljskih izzivov in njihovih posledic. Je pa to res enostaven korak in majhen košček v mozaiku, ki nas lahko navduši in motivira, da v svojih življenjih naredimo še kakšno bolj ambiciozno spremembo navad.«

Foto: ČZ

Danes mineva 16 let od smrti dr. Janeza Drnovška. Ob obletnici se je njegovemu spominu, tako kot vsako leto, poklonil župan občine Zagorje ob Savi in podpredsednik Državnega sveta RS Matjaž Švagan, ki je obiskal njegov grob in spomenik v parku dr. Janeza Drnovška.
Dr. Drnovšek je umrl je na današnji dan leta 2008. Zagorjan po rodu se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Na prvih svobodnih demokratičnih volitvah je bil aprila 1989 izvoljen za slovenskega predstavnika v kolektivnem predsedstvu nekdanje Jugoslavije. Od maja 1989 do maja 1990 je bil predsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije, drugi predsednik Republike Slovenije je bil med letoma 2002 in 2007, drugi predsednik Vlade RS pa v mandatu med letoma 1992 in 2002. Leta 2006 je dr. Drnovšek ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj.
Pokopan je na pokopališču v Zagorju, po njem pa se imenuje tudi zagorski mestni park, v katerem stoji njegov kip, ki ga je izdelal Mirsad Begič.

Foto: Občina Zagorje