V Trbovljah je med mladimi vse bolj priljubljeno športno plezanje. V alpinističnem odseku Planinskega društva Trbovlje trenira več kot 65 zasavskih otrok in mladostnikov. Redno se udeležujejo tekmovanj vzhodne lige, na katerih je v povprečju 300 tekmovalcev v različnih kategorijah. Klub ima 28 registriranih tekmovalcev. V Brežicah je potekala tretja tekma vzhodne lige, tokrat v težavnostnem plezanju. Tekme se je udeležilo tudi 11 zasavskih tekmovalcev, varovancev Nadje Korinšek in Ervina Mlakarja. Osvojili so zlato, srebrno in dve bronasti medalji. Izkazali so se tudi drugi tekmovalci.
rbt
V kategoriji starejše cicibanke (letnik 2014/2015) je tekmovalo 43 tekmovalk. Katja Bizjak je dosegla 4. mesto, Tea Šparemblek 8. mesto in Emma Naglav 8. mesto. V kategoriji starejše cicibanke (letnik 2013) je med 38 tekmovalkami je slavila Lili Kralj z zlato medaljo. Novinka med tekmovalkami Mila Hernaus se je uvrstila na 28. mesto, Zala Knez je v kategoriji mlajše deklice (letnik 2012) dosegla 11. mesto. V kategoriji mlajše deklice (letnik 2011) je bilo na startu 29 tekmovalk. Lara Trebušak je osvojila bronasto medaljo.Ana Leila Vajdič se je uvrstila na 8. mesto. Med starejšimi dečki (letnik 2010, 20 tekmovalcev) je Urh Pertinač Baš dosegel 3. mesto. Uspehe plezalcev je zaokrožila še Karolina Rebernak s srebrno medaljo v kategoriji starejše deklice (letnik 2009). Med kadeti je tekmoval Mark Milar in dosegel 9. mesto.
Društvo prijateljev mladine Zagorje, Vrtec Zagorje in Občina Zagorje ob Savi vabijo na veselo pustovanje, ki bo v soboto. Pustni sprevod, s katerim bodo maškare preganjale letošnjo zimo in vabile pomlad, bo od 12. ure dalje potekal po Cesti Borisa Kidriča, od 12.30 dalje pa bo na mestni ploščadi veselo rajanje z Alenko Kolman. Kot vsako leto, se bodo pustne maske tudi tokrat posladkale s pustnimi krofi. Zaradi pustovanja bo med 11.30 in 13. uro za promet zaprta cesta Borisa Kidriča od starega trga do prodajalne Živa.
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila na predvečer praznika kulture slovesna akademija, na kateri so podelili tudi priznanja in plakete dr. Slavka Gruma. Letošnja slovesnost je bila v znamenju 60-letnice najstarejše slikarske kolonije v srednji Evropi – Slikarske kolonije Izlake Zagorje. V Medijskih toplicah so se pred 60 leti prvič srečali slikarji na slikarski koloniji, ki so jo v Zagorje pod vodstvom Toneta Leskovška pripeljali takratni slikarji. Zato ni naključje, da je zbrane tokrat nagovorila slavnostna govornica Tatjana Pregl Kobe, slovenska pesnica, esejistka, pisateljica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica. Da je Zagorje vključujoče in sodelujoče mesto na vseh področjih, tudi v kulturi, so pokazali nastopajoči v prvem delu proslave, ko so nastopili plesalka, uporabnica VDC Zasavje Samira Salihović, pevec, zaposlen v tej ustanovi Martin Malec in kitarist, učitelj na Glasbeni šoli Zagorje Jure Jahn.
Župan Matjaž Švaganje podelil priznanje in plaketo dr. Slavka Gruma. Nagrade in priznanja, ki jih Občina podeljuje že od leta 1975, so namenjene kulturnim ustvarjalcem, posameznikom in skupinam, ki s svojim delom pomembno prispevajo h kulturnem utripu v našem okolju in s svojo ustvarjalnostjo povečujejo prepoznavnost in ugled naše občine. Najvišje priznanje s področja kulture, plaketo dr. Slavka Gruma, je letos prejela Eleonora Kramar, ki je prevzela vodenje Slikarske kolonije Izlake-Zagorje leta 2004. Kramarjeva je znala ohraniti veliko in pomembno vlogo druženja slikarjev v občini Zagorje v slovenskem in svetovnem likovnem svetu. Z velikim posluhom za likovno ustvarjanje, dobrim vodenjem in čutom za organizacijo tako velikega, pa vendar v velikih ozirih tudi intimnega druženja umetnikov, ki prihajajo iz Slovenije in vsega sveta, je uspela ohraniti kolonijo na najvišjem nivoju tovrstnih likovnih dogodkov. Njena želja je bila in še je pritegniti k sodelovanju v koloniji čim več kvalitetnih likovnih umetnic in umetnikov, ki s svojo udeležbo v koloniji ponesejo v svet tudi različna spoznanja, ne samo o slikarstvu v Zagorju, temveč tudi spoznanja o Zagorju in Sloveniji.
Priznanje dr. Slavka Gruma pa je prejel glasbenikGregor Bovhan, vodja glasbene skupine, glavni kitarist, avtor in ustanovitelj zagorske skupine Terminal Disaese. Skupina obstaja že 25 let. Gregor Bovhan je še edini ustanovni član skupine, v kateri se je doslej zamenjalo deset članov. So tako rekoč hišni band Mladinskega centra Zagorje, kjer potekajo njihove vaje. Izdali so tri studijske albume in igrali na številnih koncertih po Sloveniji. Zadnjega so imeli v kultni Menzi pri Koritu na Metelkovi v Ljubljani, kjer so doživeli izreden odziv strokovne javnosti in občinstva. Gregor vzpodbuja mlade zasavske skupine k delovanju, saj meni, da se v Zasavju na alternativni sceni dela dobra glasba, hkrati pa je tudi odprt za sodelovanje s sorodnimi skupinami iz drugih regij. Pri svoji ustvarjalnosti je zelo natančen in kreativen avtor glasbe in besedil, v svojem izražanju na področju metal glasbe prav nič ne zaostaja po izraznosti in kvaliteti s primerljivimi skupinami tega žanra po svetu. Grumovo priznanje Gregorju Bovhanu je tudi priznanje za kreativnost in sodelovanje mladine v kulturi zagorske doline. S koncertom v zadnjem delu proslave je zbrane navdušila violinistka Anja Bukovec, mednarodno priznana slovenska klasična violinistka in glasbenica, ki je nastopila ob spremljavi pianista Jake Puciharja, bobnarja Gašperja Bertonclja in kontrabasista Jošta Lampreta.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika Občina Zagorje ob Savi vabi na slavnostno akademijo, ki bo tokrat potekala v čast prazniku kulture in 60-letnici Slikarske kolonije Izlake-Zagorje. Slovesnost bo 7. februarja 2024, ob 19. uri v gledališki dvorani KC Delavski dom Zagorje. V kulturnem programu bo nastopila violinistka Anja Bukovec, spremljal pa jo bo jazz trio Jaka Pucihar – klavir, Gašper Bertoncelj – bobni in Jošt Lampret – kontrabas. Zbrane bo nagovorila Tatjana Pregl Kobe, pesnica, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na slovesnosti bodo tudi tokrat podelili najvišji nagradi s področja kulture v Občini Zagorje ob Savi. Dobitnica plakete dr. Slavka Gruma je dolgoletna predsednica Slikarske kolonije Izlake-Zagorje Eleonora Kramar, priznanje dr. Slavka Gruma pa bo dobil glasbenik Gregor Bovhan.
Občina Zagorje ob Savi je objavila še dva razpisa za črpanje sredstev iz letošnjega proračuna. Za šport bo razdeljenih 140.000 evrov, razpis pa je odprt do 21. februarja do 12. ure. Objavljen je tudi razpis za dodelitev nagrad diplomantom za opravljene zaključne naloge za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023. Občina že od leta 2010 denarno nagrajuje diplomante za uspešno opravljene zaključne naloge dodiplomskega in podiplomskega študija, katerih vsebina se nanaša na gospodarsko, zgodovinsko, kulturno, geografsko ali kako drugače povezano vsebino z občino Zagorje ob Savi. Razpis je odprt do 6. marca do 10. ure.
Občina Zagorje ob Savi je zaključila projekt gradnje CAMPERSTOP postajališča (PZA) v Evroparku, za katerega je bila uspešna na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Postajališče je namenjeno obiskovalcem, ki se bodo z avtodomi pripeljali v Zagorje ob Savi in bodo želeli tam prenočiti.
V Evroparku je tako urejeno postajališče za šest avtodomov, postavljena sta stebrička za oskrbo z elektriko in vodo, omogočeno pa je tudi praznjenje WC kaset. Ob postajališču je postavljena turistična informativna tabla, na cestne prometnice v bližini postajališča pa bo postavljena tudi prometna signalizacija oziroma usmerjevalne table. Občina je za PZA pridobila uporabno dovoljenje, kar pomeni, da je na določenih mestih že mogoče parkirati avtodome.
Z današnjim dnem v ambulantah družinske medicine in otroško šolskem dispanzerju ZD Trbovlje preusmerjajo e-komunikacijo iz e-pošte na Portal Iris. V omenjenih ambulantah in dispanzerju bo možno komunicirati izključno preko portala, ki je veliko varnejši način komunikacije. Za dokončno opustitev komunikacije preko e-pošte bodo sicer počakali še kakšen teden ali dva. »Portal omogoča vso komunikacijo, kot jo omogoča e-pošta, vendar na mnogo varnejši in enostavnejši način, hkrati pa je preko njega mogoč tudi vpogled v zdravstveno dokumentacijo,« je napovedano odločitev že lani novembra pojasnil direktor Denis Tomše.
Ob regionalni cesti med Zagorjem ob Savi in Savo pri Litiji že od konca leta 2021 trajajo dela na odseku imenovanem galerija Šklendrovec. Gre za 500 metrski odsek, kjer od začetka del potekajo izmenični promet in zapore ceste. Dela tečejo že tretje leto, kar na prometni regionalni cesti pomeni vsakodnevne kolone, čakanje in dodatni čas za potovanje. Zakaj izvajanje približno 6,5 milijonskega projekta traja toliko časa in kakšna dela se trenutno izvajajo, smo preverili na Direkciji za ceste. Decembra 2021 je bila ob izvedbi del na začetnem delu galerije ugotovljena drugačna geološka sestava zaledne brežine, kot je bila predvidena s projektno dokumentacijo. Na podlagi dodatno izvedenih geoloških raziskav je bila pripravljena dopolnitev k osnovnemu projektu, ki vsebuje začasno varovanje nestabilne brežine ter spremembo temeljenja galerije v obliki globokega temeljenja s piloti tudi na vkopni strani in s pasivnim sidranjem armirane betonske grede v hribino. V času priprave dopolnitve rešitev so se v zmanjšani dinamiki izvajala dela na preostalem delu.
V februarju 2022 so ob izvedbi temelja na končnem delu galerije na vkopni strani odkrili razpoke v hibrini. Opravljene so bile georadarske meritve območja, posnetki s kamero geoloških vrtin in magnetotelurične meritve z namenom novelacije in potrditve tehnične rešitve za trajno stabilnost objekta. Predvidena je izvedba dodatnega globokega temeljenja in sidranja objekta v stabilni del zaledne brežine. V vmesenem času so se dela izvajala z manjšo intenziteto, kot bi se, če navedenih geoloških sprememb ne bi bilo. Tudi ekstremne padavine so pripomogle k intenzivnejšemu padanju kamenja v območju gradbišča, prišlo je tudi do porušitve posameznih varovalnih ukrepov. Izvedeni so bili dodatni varovalni ukrepi na brežinah za varovanje lokacije. Ekstremne padavine so povzročile kar nekaj škode na železniški infrastrukturi na nasprotnem bregu Save. Zaradi sanacije nastalih poškodb na železniški infrastrukturi so bila dela na gradbišču prekinjena. Ker so dela tako zapadla v zimski čas, ko vseh ni mogoče izvajati, se je rok izvedbe še dodatno podaljšal. Objekt sestavlja 14 segmetov. Segmenti od 4 do vključno 11 so izvedeni. Na segmentih 1 do 3 manjka še prekladna konstrukcija. Segmente od 12 do 14 je potrebno izdelati še v celoti vključno z globokim temeljenjem, nato pa sledi še zasip objekta in rekonstrukcija ceste z odvodnjo. Končna pogodbena vrednost zaradi vsega navedenega še ni znana. Trenutni rok dokončanja projekta je 30. junij 2024.
V občini Hrastnik so naredili pomemben korak na področju slovenske energetike v prihodnosti. Tamkajšnja Osnovna šola heroja Rajka je z vzpostavitvijo sončne elektrarne na svoji strehi postala prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. Z močjo približno 300 kW bo ena največjih sončnih elektrarn. Z električno energijo bo oskrbovano 16 stanovanj iz okoliških stanovanjskih blokov, Občina Hrastnik, šola in bazen, manjši trgovski prostor in prostori dveh gospodarskih družb. Trenutno je elektrarna v fazi priključitve na električno omrežje. Projekt je nastal in postal udejanjen s sodelovanjem Energetske zadruge zeleni Hrastnik, Občine Hrastnik, organizacije Focus in podjetja Kisik. Financiran je s strani zadružnikov, iz nepovratne subvencije ministrstva za spodbujanje solarizacije in kredita Eko sklada z ugodno obrestno mero, skupna vrednost naložbe je 270000 evrov.
Po trinajstih letih 30% prihranek Električna energija se bo po principu neto meritev obračunavala z odštevanjem od porabljene energije odjemalcev Sončne šole Hrastnik. V prvih trinajstih letih se jim bo skupen strošek porabe znižal za približno 30%, po odplačilu kredita pa za približno 65, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj. Oblikovanje novega modela vzpostavitve samooskrbne energetske skupnosti je pomenilo oranje ledine. Od vsega začetka je bil namen pilotnega projekta s pridobljenimi izkušnjami pripraviti podlago za širjenje v prihodnjih letih. V praksi se to že dogaja, v energetske projekte za skupnostno samooskrbo se je prek novoustanovljene zadruge že podala občina Ig. Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so da proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, aktivno sodelovanje prebivalstva v zelenem prehodu, znižanje ogljičnega odtisa, večja energetska neodvisnost, krepitev lokalnega gospodarstva… Poleg tega, da gre za prvo tovrstno slovensko sončno elektrarno, je posebnost tudi način in model vzpostavitve. Vključeni v energetsko skupnost so tudi člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2 in nižje zneske na položnicah za električno energijo.
Energija zaenkrat za porabo elektrike »Od prvega dne projekta smo skupaj s partnerji verjeli, da imamo odlično projektno idejo. Gradnje tovrstnih skupnosti so prihodnost za občine in družbo kot tako. Pionirski koraki se zdijo težki, a vendar v svetu že obstaja ogromno dobrih praks, ki lahko ob ustrezni podpori države in ostalih akterjev zaživijo tudi pri nas in gradijo na najboljših vrednotah povezovanja, trajnosti ter gradnje vključujoče skupnosti,« pravi hrastniški župan Marko Funkl. Projekt je pomemben za šolo in občino Hrastnik, saj ne gre le za električno energijo. Zaenkrat s to energijo še ne ogrevajo stavb ampak jo uporabljajo za porabo elektrike. »Tekom vzpostavljanja zadružne oblike energetske skupnosti smo morali premagati številne procesne ovire in pravne nedorečenosti. Upamo, da bo to znanje koristilo vsem, ki se zanimajo za vzpostavitev skupnostne energetske samooskrbe, tudi pri projektih vetrnih elektrarn. Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je konkreten primer pravičnega zelenega prehoda od spodaj in prek Sončne šole Hrastnik ponuja zgled, kako lahko okoljski projekti prinesejo koristi lokalnim skupnostim,« meni Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus.
Potrebna nova zakonodaja Predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidar Roglič pa pravi: »Član zadruge lahko postane vsak, tako fizična kot pravna oseba. Zaradi specifik uredbe o samooskrbi z letnim net-meteringom so se lahko v energetsko skupnost Sončna šola Hrastnik vključili le odjemalci, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot osnovna šola. Ker pa je bilo veliko zanimanja za priključitev tudi na drugih lokacijah v občini, že pripravljamo nove projekte. Naslednja bo predvidoma skupnostna samooskrbna sončna elektrarna na zdravstvenem domu,«. Spremembe in novosti se obetajo tudi v zakonodaji. »Letos imamo namen prenoviti zakonodajo s področja samooskrbe. Zasledujemo dva cilja. Eno je, da bi še bolj spodbudili skupnostne samooskrbe energetske skupnosti in pa drugo, da bomo sledili cilju da skladno z evropskimi smernicami kompenziramo na še bolj stimulativen način nov obračun omrežnine. Lansko leto se je iztekla shema neto merjenja, zato moramo na novo zastaviti vsa pravila in vse podzakonske akte. Naš cilj je, da to naredimo v prvi polovici letošnjega leta, mogoče do konca prvega kvartala,« pravi minister za okolje, podnebje in energijo RS Bojan Kumer.
Občina Zagorje ob Savi je objavila prvi sveženj razpisov za črpanje finančnih sredstev iz letošnjega občinskega proračuna. Tako so objavljeni javni razpisi za: – sofinanciranje programov veteranskih in častniških organizacij v občini Zagorje ob Savi v letu 2024. Razpis je odprt do 29. januarja do 10. ure, v proračunu je zagotovljenih 5.700 evrov; – sofinanciranje programov turističnih društev v občini Zagorje ob Savi. Društva se lahko na razpis prijavijo do 12. februarja do 12. ure, v proračunu je rezerviranih 6.000 evrov; – sofinanciranje programov invalidskih in humanitarnih organizacij v letu 2024. Rok za oddajo dokumentacije je 9. februar do 10. ure, višina rezerviranih sredstev pa 13.300 evrov; – sofinanciranje dejavnosti in programov društev in skupin, ki delujejo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na razpis se je mogoče prijaviti do 12. februarja do 10. ure, za ta namen je v proračunu zagotovljenih 40.000 evrov; -sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva v občini Zagorje ob Savi. Razpis je odprt do 19. februarja do 12. ure, višina zagotovljenih sredstev znaša 6.400 evrov; – sofinanciranje projektov s področja varstva okolja v občini Zagorje ob Savi. Skupna vrednost sofinanciranja vseh razpisanih projektov s področja varstva okolja za leto 2024 je 3500 evrov, rok za prijavo na razpis pa je 1. marec do 12. ure. – sofinanciranje projektov, programov, prireditev, ki jih organizirajo društva, združenja ter zavodi in niso predmet drugih javnih razpisov v letu 2024. Za ta razpis je rezerviranih 20.000 evrov, roki za oddajo prijav pa so: 2. 4. 2024 za projekte, ki se izvajajo od 1. 1. 2024 do 31. 3. 2024 3. 6. 2024 za projekte, ki se izvajajo od 1. 4. 2024 do 31. 5. 2024 1. 8. 2024 za projekte, ki se izvajajo od 1. 6. 2024 do 31. 7. 2024 1.10. 2024 za projekte, ki se izvajajo od 1. 8. 2024 do 30. 9. 2024 18. 11. 2024 za projekte, ki se izvajajo od 1. 10. 2024 do 31. 12. 2024 – subvencioniranje socialno varstvene storitve socialnega servisa celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma za leto 2024. Vloge je mogoče oddati do porabe sredstev oziroma najkasneje do 29. 11. 2024. Višina sredstev za sofinanciranje je 1000 evrov.
