Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje s 1. julijem uvaja poletni odpiralni čas.
Od 1. julija do 31. avgusta bo knjižnica odprta ob ponedeljkih in torkih od 12. do 19. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 14., ob sobotah pa bo zaprta.
Enota Dom svobode pa bo odprta ob ponedeljkih in torkih od 15. do 19. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 7. do 11. ure, ob sobotah pa bo zaprta.
Foto: arhiv ČZ
Veterinarska ambulanta za male živali Knez v Trbovljah bo zaradi dopusta od 1. do 7. julija zaprta.
Foto: ČZ
Info točka (centrala) v Zdravstvenem domu Trbovlje bo do 31. avgusta letos delovala le v dopoldanskem času in sicer od 7. do 14.30 ure.
ZD v zvezi s tem prosi, da pacienti zdravstveno dokumentacijo prevzemajo v svojih ambulantah ali v času dopoldanskega delovanja info točke.
Foto: ČZ
Tudi v letošnjem letu na DPM Trbovlje organizirajo počitniške dejavnosti za osnovnošolske otroke. Dejavnosti bodo od 1. julija do 31. avgusta vsak delovnik med 9h in 13h. Tudi letos prav tako nudijo možnost dodatnega varstva.
Za preživljanje otrok na počitniških dejavnostih v sklopu društva je potrebno izpolniti prijavnico, v zvezi s čemer obveščajo, da prijavnica časovno velja teden dni. Število mest za udeležence je omejeno.
Prijavnico najdete tudi na spletni strani društva ali s klikom na SPLETNA PRIJAVNICA
Na društvu obveščajo tudi, da je potrebnosproti sporočati termine dodatnega varstva. Izvajali ga bodo le za tiste starše, ki ga nujno potrebujejo. Prav tako starše prosijo, da društvu sporočijo in jih opozorijo na morebitne otrokove posebnosti, kot so zdravstvene, prehranske, vedenjske in podobno, prav tako pa tudi, ali otrok zna plavati. Ti podatki so nujno potrebni za organizacijo in izvajanje počitniških dejavnosti.
Foto: DPM Trbovlje
Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je ob dnevu policije in dnevu državnosti pripravilo proslavo s podelitvijo policijskih in veteranskih priznanj. Društvo slavnostno podelitev že več let pripravlja v sodelovanju s Policijsko upravo Ljubljana in zasavskimi policijskimi postajami, ki se jim je predsednik društva Alojzij Klančišar ob tej priložnosti tudi zahvalil. Prav tako se je zahvalil za trud vsem, ki z društvom sodelujejo. Delo društva je predvsem ohranjanje spomina na različne dejavnosti takratne milice v času osamosvajanja vse od preprečitve mitinga resnice do odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade z ozemlja RS.
Poleg Klančišarja so udeležence nagovorili tudi trboveljski podžupan Roka Koprivc, direktor ljubljanske policijske uprave mag. Tomislav Omejec in direktor Uprave za policijske specialnosti mag. Martin Jazbec. Pohvalili so delo zasavske policije, izpostavili pa tudi občino Trbovlje, ki je že drugič prejela naziv najvarnejše občine Slovenije v kategoriji manjših in srednjih občin. Kot pomembno in na visoki ravni so označili tudi sodelovanje zasavske policije z gasilci, reševalci, civilno zaščito in svete za preventivo.
Na svečanosti sta magistra Jazbec in Omejec podelila priznanja za različne zasluge policistom v Zasavju in za različno dolgo delo v policiji. Posebno zahvalo in priznanje sta prejeli družini Zakonjšek in Kovač iz Trbovelj za velik prispevek pri varovanju Slovenije v času osamosvajanja in tik pred tem. Družini sta namreč hranili večji količini orožja tedanje slovenske milice, kar je po poudarjenem na slovesnosti bil izjemen prispevek.
Foto: ČZ
Občina Zagorje ob Savi obvešča, da sta zaradi slabe vremenske napovedi v popoldanskih in večernih urah današnja prireditev ob dnevu državnosti in ogled nogometne tekme med reprezentancama Slovenije in Anglije v zagorskem Pristanu odpovedani.
Prosijo za razumevanje.
Foto: ČZ
Dan slovenske osamosvojitve je najpogosteje obeležen z različnimi svečanimi proslavami, sejami in dogodki. Tu in tam pa se zgodi tudi kaj ne ravno vsakdanjega in siceršnje običajnega. Tako se je primerilo na vrtu trboveljske družine Turnšek, kjer je jasminov grm zrasel v nenavadno obliko. Rastlina je po žični mreži oblikovala rast v obliki značilne slovenske geografske podobe kokoške.
Najbolj zanimivo je, da je rastlina samorasla. Kot pravijo lastniki, je nihče ni nikoli obrezoval ali oblikoval ne v to, ne v kakšno drugo obliko. Posadili so jo ob mrežo kot oporo in zalivali, odrežejo le kakšno vejo, ki se razraste in štrli preveč izven ograje in bi bila v napoto za mimoidoče, rast pa si je utirala sama. Zaradi cvetenja v tem letnem času je tako videti kot Slovenija, posuta s cvetjem.
Kaj je vzrok za omenjeno igro narave, ne vedo. Vrtna zemlja je tipična zasavska. Lega rasti je klasična sončna, kakršna prija jasminom. Rastlina ima žično oporo, vsake toliko jo prevetri veter, zaliva jo dež in v daljših, toplih vmesnih dneh, lastniki. Tudi ne raste v smeri proti ali proč od sonca, ampak pravokotno na dopoldansko in pozno popoldansko sonce. Prav tako nima zavetja zidu ali hiše, ampak raste po mreži, odprti z obeh strani. Ni posodovka, ki bi se jo presajalo in ki bi prezimovala v hišnem prostoru, ampak vrtna rastlina. Tudi vrsta jasmina ni kakšna prav posebna. Oblika pričujočega jasmina kot igre narave je najbolj zanimiva in očitna glede podobnosti z zemljevidno Slovenijo prav v času cvetenja. Zaradi cvetov, ki jih je polno, bolj opazno spominja na kokoško kot pred ali po cvetenju.
Foto: ČZ
Na Zasavski ljudski univerzi je v sodelovanju z Varstveno delovnim centrom Zasavje potekal študijski krožek Začinimo trajnost: Raziskovanje trajnostnih praks v kulinariki. Skupaj z mentorico osmih uporabnikov z Varstveno delovnega centra Zasavje, koordinatorko študijskega krožka z Zasavske ljudske univerze in prostovoljko so na 30-urni delavnici spoznavali različne trajnostne prakse v kulinariki, ki so primerne za okolje, v katerem živijo.
Udeleženci so na krožku spoznali, da je trajnostni način prehranjevanja eden od ključnih elementov trajnosti in obenem način življenja. Pogovorili so se o načelih trajnostnega prehranjevanja, kot so uživanje mesa le nekajkrat mesečno, izbira lokalne in sezonsko pridelane hrane, ekološka pridelava hrane, zmanjšanje odpadne hrane, shranjevanje hrane na primeren način in podobno.
Zaključek na Podkumu
Udeleženci so na srečanja prinesli recepte, katere so preoblikovali po svojem okusu in jih nato preizkusili. Pripravili so tudi knjižico receptov.
Na zaključnem srečanju so jedi pripravili v kuhinji znanega kuharskega mojstra Lojzeta Čopa iz Hiše domačih okusov Pr’ Čop na Podkumu. Na kosilo z menijem osmih različnih jedi in domačim sirupom melise in jagod so povabili goste.
Knjižica z recepti je na voljo na spletni povezavi
https://www.zlu.si/uploads/clanki/Knji%C5%BEica%20z%20recepti%20ZA%C4%8CINIMO%20TRAJNOST_compressed.pdf
Foto: ZLU
Občinski svet občine Zagorje ob Savi je na 11. redni seji med drugim sprejel tudi sklep o dobitnikih leoišnjih občinskih priznanj. Podelili bodo tri občinska odličja. Zlati plaketi bosta letos dobila Aljaša Urbanija, dolgoletna ravnateljica Srednje šole Zagorje in poveljnik Gasilske zveze Zagorje ob Savi Marko Bokal, najvišje priznanje, naziv častnega občana občine Zagorje ob Savi, pa bo letos prejel Franc Novak, doktor medicine, specialist splošne medicine.
Slavnostna seja, na kateri bodo podelili priznanja, bo 1. avgusta v KC Delavski dom Zagorje.
Foto: ČZ
Tilen Artač, mojster preobrazbe in imitacije, ki je tudi akademsko izobražen glasbenik, bo 8. oktobra nastopil v Zagorju ob Savi. V sklopu koncertne turneje Klasični Artač se bo predstavil v vlogi, v kakršni ga nismo vajeni. V Kulturnem domu Zagorje bo nastopil kot dirigent orkestra. Slovenski mladinski orkester bo pod njegovo dirigentsko palico nastopil z zimzelenim repertoarjem večnih klasikov, med katerimi ne bodo manjkali Radetzky March, Mala nočna glasba, Nessun dorma…
Na omenjeni turneji bo Artač kot dirigent nastopil prvič. »V klasični glasbi sem doma, saj se ji posvečam že od rane mladosti. Zelo se veselim nastopov s Slovenskim mladinskim orkestrom. Takšne koncerte bi morali pogosteje ponuditi občinstvu,« pravi.
Turneja, na kateri bo sam sicer igral tudi violončelo, se bo začela 6. septembra v Kulturnem domu Braslovče in se nadaljevala v Laškem, Lendavi, Postojni, Rogaški Slatini in Sežani. Artač bo s 50-članskim orkestrom nastopil tudi v Slovenski filharmoniji, mariborski dvorani Union ter v Krškem, Žalcu, Velenju in Portorožu.
Foto: Miran Jurišič, Darja Štravs Tisu
