Letošnje leto je v Trbovljah tudi v znamenju rudarske stavke izpred desetih let. Leta 2014 je namreč prav v osrčju Zasavja bila zadnja uradna rudarska stavka v Sloveniji. Stavka je pomenila nek končni mejnik v poslavljajoči se gospodarski panogi, ki je poltretje stoletje močno zaznamovala ne le Zasavje in Slovenijo, ampak tudi nekdanjo Jugoslavijo. Stavkajoči so se zanjo odločili, ker so zase zahtevali tisto, kar jim pripada, a ni kazalo, da bodo dobili. Letos so spomin na stavko v Trbovljah obeležili že tretjič. Po razstavi na prostem pred trboveljskim muzejem in proslavi v vašhavi na Ajnzerju še z domoznanskim večerom v trboveljski knjižnici. Gost je bil Toni Lisec, v času stavke glavni rudniški sindikalist in eden izmed pogajajočih se med stavkajočimi v jami. Kako se danes, s pretekom vmesnega desetletja, spominja stavke, ki je pod zemljo trajala nekaj dni in kaj je pomenila ter pustila za seboj?
»Stvar je po 10 letih pravzaprav še sveža, menim, da se bo dejansko videlo kaj je to bilo in kako in zakaj je bilo čez kakšnih recimo 20 let. Kot sem že povedal, ta stvar po mojem mnenju ni za proslavljati, je pa prav, da se obeleži. Na nek način je to bila nekakšna intimna stvar nas, ki smo stavkali in tistih, ki so bili zraven,« pravi.

Na srečanju je obudil tudi nekaj spominov na tedanjo slovensko premierko Alenko Bratušek, ki je stavkajoče obiskala v jami. »V jami jo je bilo vidno strah, saj je na sploh bila prvič pod zemljo oziroma v jami. Poleg tega pa najbrž ni ravno pomirjajoče zavedanje, da si 250 metrov pod površjem,«. Bratuškova se je sicer udeležila tudi proslave na Ajnzerju ob 10. letnici stavke.
Lisec je na domoznanskem večeru izpostavil tudi svoj kritični pogled na tedanje stanje in dogajanje ter dogajanje pred tem. Še danes se mu zdi nepojmljivo, da se mora človek v 21. stoletju za izboritev tistega, kar mu pripada, zateči k takšnemu načinu. Danes si v okviru društva Perkmandeljc, katerega predsednik je, prizadeva za ohranitev rudarske dediščine ter spominov na rudarsko panogo za bodoče rodove. »Škoda in nedopustno je, da bi šlo vse to v pozabo in propad, edino prav pa bi bilo tudi, da bi tudi Trbovlje kot Trbovlje imelo nekaj od tega tudi v prihodnje,« meni.

Foto: ČZ

Rotary klub Zagorje Kum je postal uradni ambasador pobude EndPlasticSoupza regijo od Triglava do Ohrida. Regija vključuje Rotary, Rotaract in Interakt klube iz držav Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije.
EndPlasticSoup je globalna pobuda, ki jo že podpira na tisoče Rotarijcev in na stotine Rotary, Rotaract in Interact klubov po vsem svetu z enim glavnim ciljem – da leta 2050 ne bo več plastične juhe v oceanih, morjih, nič več plastičnih odpadkov v naših jezerih, rekah, gozdovih, parkih in na ulicah. Klubi Rotary, Rotaract in Interact po vsem svetu sodelujejo pri reševanju in preprečevanju problema onesnaževanja s plastiko.

Začetki pred tremi leti
RK Zagorje Kum je v letu 2021 skupaj s pobratenimi Rotary klubi Brčko in Doboj (BiH), Zrenjanin (Srbija) in Ulcinj (Črna Gora) s podpisom dogovora aktiviral projekt Od Triglava do Ohrida očistimo zemljo plastike in odpadkov. Do danes so se projektu priključili Rotary klubi Bjelina, Ohrid, Osijek – Josip Juraj Strossmayer, Loznica in Rotarakt Slovenije, ki šteje okoli 500 članov, vključenih v 17 Rotarakt klubov.
Namen sklenitve dogovora je povezati vse udeležence v aktivnosti za zmanjševanje rabe na vseh področjih in zmanjševanje vplivov na okolje s ciljem ohranjati in izboljševati kvaliteto zraka, zemlje, vode in kvalitete življenja, zmanjšanje/prepoved odlaganja plastike in odpadkov na zemljo in posledično v  jezera, potoke, reke in v morja, v prizadevanja za zaščito vodnih virov in vode s ciljem dostopnosti pitne vode na pipi in da do leta 2050 ne bo več plastične juhe v oceanih, morjih in plastičnih odpadkov v naših jezerih, rekah, gozdovih, parkih in ulicah.

Velika čast in obveza
V februarju 2022 je RK Zagorje Kum z Rotary International gibanjemEndPlasticSoup, s katerim sodelujejo od leta 2020, podpisal memorandum o sodelovanju, ki je bil pogoj, da RK Bjelina iz Distrikta 1910 pridobi projekt v okviru Global Grant in s tem dostavo ladje za čiščenje jezer hidroelektrarn z odstranjevanjem plastike in odpadkov.
»Ambasadorstvo je za RK Zagorje Kum velika čast in obveznost. Po triletnem delu je februar 2024 uradni začetek dolgoročnega projekta v katerega vabimo šole, občine, inštitute ter vse organizacije in podjetja, ki želijo, da bo jutri Slovenija še lepša in okolju prijazna domovina. Naša rotarijska naloga ambasadorja EndPlasticSoup je, da skrbimo za prenos znanja in izkušenj iz vsega sveta v regijo od Triglava do Ohrida,« o novi vlogi pravi predsednik RK Zagorje Kum Janez Lipec.

Foto: osebni arhiv RK Zagorje Kum

Občina Zagorje ob Savi se bo tudi letos pridružila aktivnostim Čebelarske zveze Slovenije ob 23. marcu, dnevu sajenja medovitih rastlin.
Zveza tokrat predlaga, da vsak državljan posadi eno sončnico, s tem pa bi omogočili 2 milijona cvetov za dragocene čebele in ostale opraševalce. Občina Zagorje ob Savi bo semena sončnic posejala v Evroparku in v središču mesta, pri stari lokomotivi, ki je postavljena ob regionalni cesti, pri nakupovalnem središču Spar. Hkrati pozivajo vse občanke in občane, ki imajo to možnost, da tudi sami zasadijo ali sončnice ali druge medovite rastline in s tem pomagajo tudi pri ohranjanju narave.
Občina Zagorje ob Savi prav tako poziva k poznejši košnji zelenic, s katero omogočamo čebelam, da se lahko dlje hranijo na cvetočih poljih. Prav tako že nekaj let enoletnice na gredicah postopoma nadomeščajo z medonosnini trajnicami.
Ena od aktivnosti v zvezi s spodbujanjem sajenja medovitih rastlin je tudi darilo staršem novorojenčkov, ki zadnji dve leti, poleg finančnega nadomestila in simboličnega darila, dobijo tudi bon za drevo. Prevzamejo ga lahko v EkoDrevesnici Ocepek. Drevo lahko, če imajo možnost, posadijo v spomin na rojstvo otroka, s tem pa zagotavljajo hrano opraševalcem.

Foto: ČZ

Na Društvu prijateljev mladine Trbovlje so pripravili prvo letošnjo vrtičkarsko delavnico. Na tovrstnih delavnicah šolarji sami sejejo in vzgajajo vrtnine, ki jih kasneje uporabljajo na kasnejših kuharskih delavnicah.
Vrtičkanje je že tradicionalen projekt društva. V letu 2023 so bili eno od dveh izbranih slovenskih organizacij preko evropskega razpisa EUTeens4green za projekt Blooming together community garden, tako, da so v lanskem letu začeli prenavljati vrt in poleg otroških delavnic izvajajo še izobraževalne delavnice za odrasle. Razpis jim je omogočil, da ponovno obudijo vrt za prostori sedeža društva. »Ta dejavnost se nam zdi precej pomembna, ker opažamo, da imajo otroci radi aktivnosti, ki potekajo v naravi, da jih na ta način učimo samooskrbe in jim omogočimo pristen stik z naravo. Najbolj uživajo, ko tisto, kar spomladi posadijo, v času poletja obrodi sadove in se tako na počitniških dejavnostih že sladkajo z jagodami, pripravljajo solato iz paradižnika, kumar in ustvarjajo na kuharskih delavnicah,« pravi sekretarka društva Lavra Izgoršek.

Delavnice vrtičkarstva vodi društvena prostovoljka Vera Gomaz Repovž. Kot vsako leto so tudi letos začeli s paradižniki. Ko bodo semena v lončkih vzklila, bodo rastline prestavili na vrt. Glede na vreme in letni čas bodo posadili tudi solato, jagode in druge vrtnine za aktivnosti kuharskih delavnic. »Na društvu opažamo tudi, da večina otrok z največjim veseljem poskusi in poje zelenjavo, ki jim doma sicer ne gre najbolj v tek. Na delavnicah je drugače, saj pojedo tisto, kar so pripravili in vzgojili sami, kar je verjetno poseben izziv in čar,« še pravi Izgorškova.

Foto: ČZ

V trboveljskem Zdravstvenem domu letos praznujejo okrogli jubilej. Mineva namreč 60 let, odkar je začela delovati prva zobozdravstvena ambulanta, namenjena otrokom. Ob tem jubileju so pripravili srečanje z nekdanjimi otroškimi zobozdravniki in sestrami, ki so sedaj že upokojeni, takrat pa so bili pobudniki in začetniki otroške ambulante.
Prva šolska zobna ambulanta je bila ustanovljena leta 1964, s prihodom doktorjev dentalne medicine Bosiljke in Josipa Mičević. Kot je med drugim v svojem govoru in obujanju spominov poudarila doktorica Mičević, gre velik oziroma pretežni del zaslug za vzpostavitev ter začetek delovanja otroške zobne ambulante pokojnemu takratnemu primariju Ludviku Krambergerju. Mičevićeva je bila prva vodja zobozdravstvenih ambulant za otroke. Istega leta so odprli še eno ambulanto za otroke. Soočali so se s skoraj sto odstotno obolelostjo kariesa, zato je bilo primarno področje dela kurativno, kar pomeni ekstrakcije in plombiranje zob. Leta 1968 se je začelo izvajanje topikalne aplikacije fluoridov šolarjev v četrtih in petih razredih ter predpisovanje fluoridnih tablet nosečnicam, otrokom in šolarjem.

Naslednica dr. Mikoševa
Leta 1972 je občina pridobila še en zobozdravstveni tim. Okrepila se je tako kurativa kot tudi preventiva z bolj masovno aplikacijo fluoridnih želejev pri šolarjih. Zanimivo je in danes bržkone marsikdo žal ne ve, da so trboveljske otroške zobne ambulante v takratni Jugoslaviji sodile med najlepše urejene.
Za dr. Mičevićevo je vodenje otroške ambulante prevzela dr. Slavica Mikoš. V osemdesetih letih je bil narejen velik korak naprej s preventivnim zalivanjem fisur zob, kar je skupaj s fluorom glavni dejavnik v preventivi kariesa. Indeks obolelosti zob je zaradi vseh pozitivnih ukrepov s 5.8, koliko je bil pri trboveljskih dvanajstletnikih izmerjen leta 1982, leta 1986 padel na 4,9 leta 1986, leta 1998 pa je bil le še 1.68. Leta 2017 je omenjeni indeks prvič padel pod 1 in dosegel 0,8.

Danes na visoki srednji stopnji
Zadnja leta otroško zobozdravstvo vodi dr. Sanja Ščepanović. »Danes so v ZD Trbovlje trije zdravstveni timi in ena visoka medicinska sestra s specialnimi znanji.
Ambulante delajo vsak dan v tednu, imamo tudi dežurne službe. Velik pomen dajemo tudi šoli za starše, strokovnim izobraževanjem, mentorstvu in na sploh preventivi. Stanje v otroškem zobozdravstvu v Trbovljah je v slovenskem merilu na visoki srednji stopnji,« na kratko povzame današnje otroško zobozdravstvo dr. Ščepanovićeva.
Med povabljenimi na srečanju je bil tudi trboveljski podžupan Rok Koprivc, ki smo ga ob tej priložnosti povprašali o njegovih zobozdravniških otroških spominih. »Najprej bi predvsem želel čestitati ZD za visok jubilej in upam, da bodo tudi še naprej delovali v čim boljših pogojih. Danes sem ob srečanju z vsemi temi zobozdravniki podoživel spomine na otroška leta na zobozdravstvenem stolu. Občutki so mešani, ker k zobozdravniku gremo vedno z nekim spoštovanjem oziroma nekim strahom in v bistvu je še danes tako. Spomini pa so vseeno luštni in prijetno je spet srečati se s temi ljudmi,« pravi.

Foto: ČZ

Občina Zagorje ob Savi se je v sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti v drugi polovici lanskega leta lotila sanacije lokalnih cest in javnih poti. Vrednost vseh del znaša milijon evrov.
V sklopu naložbe je sanacija lokalnih cest med Zagorjem in Ravensko vasjo ter v Kotredežu zaključena, v tem mesecu pa bosta zaključeni tudi sanacija ceste Klenovik–Podkum v Rodežu in modernizacija lokalne ceste Vokač–Zgornji Šklendrovec v Lazah. Prav tako bodo dela zaključena na javni poti Krivica–Selišče v KS Šentlambert, na javni poti med Podlipovico 30 in 40 na Izlakah in v KS Mlinše–Kolovrat na cesti proti Kalu.
Dela pa se bodo začela še na cesti Čolnišče–Prečna v KS Kisovec–Loke in v Čemšeniku.

Foto: ČZ

Po zaključenih lokalnih je včeraj v zagorskem Mladinskem centru potekal še regijski otroški parlament. Po vrsti že 34., je gostil 28 osnovnošolskih udeležencev. Letošnja tema je duševno zdravje otrok in mladih. Dogodka se je udeležil tudi župan Matjaž Švagan, ki je poudaril pomen dialoga in obravnavane teme v mladinskem okolju. Pomembna prisotnost predstavnikov Centra za socialno delo, Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov je še dodatno izpostavila pomen obravnave tem, ki se dotikajo duševnega zdravja mladih.
Mladi parlamentarci so se razdelili v skupine in aktivno razmišljali o več pomembnih področjih, med katerimi so bile družina, odnosi med vrstniki, šolsko okolje, vpliv širšega okolja, medijska kultura in samopodoba ter njihov vpliv na duševno zdravje.
Na regijskem parlamentu so izbrali tudi predstavnike za udeležbo na nacionalnem. To bodo Maks Pušnik iz Hrastnika, Lovrenc Pirnovar iz Zagorja, Urh Pertinač Baš iz Trbovelj, Neža Brinovec iz Litije in kot novinarka Kaja Prelogar.

Foto: DPM Zagorje

Gibanje Glas upokojencev je dobilo regionalni odbor tudi v Zasavju. Prejšnji teden so v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah na sestanku z vodstvom gibanja izvolili zasavske predstavnike. Predsednica je postala Saša Berdnik, podpredsednici Magda Orač in Jožica Jerin, podpredsednik Roman Dobravc in sekretarka Renata Weiss.
S predsednikom Pavlom Ruparjem in nekaj predstavniki gibanja so udeleženci srečanja spregovorili o gibanju Glas upokojencev, o aktualnih zadevah glede stanja upokojencev na sploh v Sloveniji in tudi v Zasavju ter o načrtih društva Inštitut 1. oktober. Društvo Inštitut skrbi za standard in življenje upokojenk in upokojencev. Želijo združiti državljane Republike Sloveniji k enotnemu nastopu za svoje pravice. Društvo v okviru zakonov deluje na različnih področjih in svojo dejavnost širi tudi na solidarno skrb za starejše, njihovo družabno in kulturno življenje ter vključuje tako mlade, kot starejše k medgeneracijskemu sodelovanju. V imenu in za interese upokojencev si želijo vstopiti tudi kot stranka v parlament, zato v svoje vrste vabijo čim večje število upokojencev.

Zasavsko srečanje v Trbovljah je bilo sicer ustanovitev okroglega regijskega odbora. »Tako gibanje kot inštitut smo zelo aktivni, ne glede na to, da smo večinoma starejši ljudje in upokojenci. Današnje srečanje je ustanovitev že osemdesetega regijskega odbora v Sloveniji, zaradi česar sem zelo vesel. Vesel sem tudi udeležbe na sestanku. Omenili so mi, da ljudi ne bo, a je predavalnica bila skoraj polna,« nam je povedal Pavel Rupar. Kot zanimivost je pohvalil tudi trboveljski hlebec. »Ves dan sem na terenu. Jedel nisem nič in sem šel kupiti trboveljski kruh. In povem vam odkrito, težko prigaran je. Vem, zgodovino poznam, knapov in ljudi, ampak povem pa, da je pa dober kot kruh«.

Foto: ČZ

Na sedežu Občine Zagorje ob Savi bodo 27. marca 2024 potekale tri javne dražbe, na katerih bo Občina prodajala svoje premoženje.
Ob 12. uri bo dražba starejše stanovanjske in pomožne kmetijske stavbe na Dolgem Brdu pri Mlinšah 7, Izlake, in kmetijskega zemljišča, vse nepremičnine pa se prodajajo kot celota. Izklicna cena za nepremičnine znaša skupaj 35.000 evrov.
Na naslednji dražbi, ki se bo začela ob 12.20, bo naprodaj zemljišče v izmeri 353 m², nahaja pa se na območju KS Rudnik-Toplice in je po Ureditvenem načrtu za območje Rudnik-Toplice predvideno za individualno stanovanjsko pozidavo. Izklicna cena za nepremičnino znaša 12.693 evrov.
Naprodaj pa sta tudi parceli v izmeri 445 m² in 78 m², obe se nahajata na območju KS Rudnik-Toplice v Zagorju ob Savi in sta po Ureditvenem načrtu za območje Rudnik-Toplice prav tako predvideni za individualno stanovanjsko pozidavo. Zemljišči se prodajata kot celota, izklicna cena zanju pa je 22.200 evrov. Dražba se bo začela 27. marca ob 12.40.

Podrobnejše informacije o vseh treh prodajah premoženja so objavljene na povezavi: https://www.zagorje.si/Razpisi

Foto: ČZ