V prvih sedmih mesecih je ZD Zagorje ob Savi realiziral številne aktivnosti na kadrovskem področju, pri prostorih, opremi in sami dejavnosti. Pridobili so tudi dve pediatrinji in s tem zapolnili vrzel v zadnjem obdobju. Iščejo še zdravnika pediatra, zdravnika pnevmologije, specialista družinske ali urgentne medicine ter logopeda. V fazi postopka zaposlitve sta tudi še nov zobozdravnik in fizioterapevt. Pridobili so tudi dodatne prostore za namen fizioterapije v Kisovcu. Obnova je že stekla, zaključena je tudi investicija v posodobitev voznega parka. V teku so številne aktivnosti, kot na primer pridobitev prostorov za novo ambulanto družinske medicine, uvedba in priprava na prehod na e-dokumentacijski sistem, prenova telefonije, vzpostavitev referenčne ambulante in ohranitev službe nujne medicinske pomoči (NMP) v neokrnjeni obliki.

Brez nočnega zdravnika bo znižanje standardov oskrbe
»V Zdravstvenem domu Zagorje ob Savi spremljamo razprave in predloge o reorganizaciji nujne medicinske pomoči (NMP) v Zasavju. Dosedanji oblikovan predlog projektne skupine, ki ga sicer podpira Ministrstvo za zdravje, predvideva, da bi bil v nočnem času zdravnik prisoten le še v Urgentnem centru Trbovlje, v ZD Zagorje pa zdravnika ponoči ne bi bilo več. V zavodu se zavedamo, da je obstoječi sistem obremenjen, da primanjkuje kadra in da so potrebne spremembe za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti nujne medicinske pomoči. Zato razumemo potrebo po reorganizaciji. Vendar pa hkrati poudarjamo, da znižanje standarda oskrbe v našem zavodu ni sprejemljivo,« je članom Sveta zavoda pojasnil direktor Aleš Šabeder stališče, saj v primeru odsotnosti nočnega zdravnika to za občane pomeni poslabšanje dostopnosti v nujnih primerih. Svet ga je pri tem podprl. »Izražamo podporo vodstvu ZD Zagorje ob Savi pri vseh aktivnostih, usmerjenih v ohranitev delovanja nujne medicinske pomoči v ZD Zagorje na enakem nivoju kot doslej, torej z zagotovljeno prisotnostjo zdravnika 24 ur na dan, vse dni v tednu,« so zapisali.

Stroški še naprej višji od prihodkov
V ZD se soočajo tudi s pritiski na stroške, zlasti na področju dela, storitev in energentov. »Uspešno gibanje prihodkov sicer potrjuje našo usmeritev v zagotavljanje dostopnih in kakovostnih zdravstvenih storitev, hkrati pa zahteva dodatno previdnost in strateško načrtovanje pri obvladovanju stroškov, ki še naprej rastejo hitreje kot prihodki. Kljub temu naš program izvajamo stabilno, pri organizaciji dela in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti do ZZZS smo namreč uspeli ohraniti visoko raven učinkovitosti. Izpostavljam pa, da prihodkovna rast v veliki meri temelji na razpoložljivosti kadra, kar ostaja naš največji in stalni izziv,« je še povedal Šabeder.

Foto: ČZ

Občina Hrastnik je objavila javni razpis za dodelitev najemniških neprofitnih stanovanj. Aktualni razpis pomeni pomembno novost na področju hrastniške stanovanjske politike. Prvič imajo namreč možnost prijave na razpis tudi občani Trbovelj, Zagorja ob Savi, Litije in Laškega.
Razpis bo odprt do 3. novembra 2025, prednost pri dodelitvi pa imajo mlade družine, mladi ter invalidi.

Foto: ČZ

Kljub sklepu Splošne bolnišnice Trbovlje o zaprtju urgentnega oddelka s 1. oktobrom zaradi nevzdržnih razmer in nezakonitega stanja oddelek ne bo zaprt. Tako so sklenili na sestanku direktorjev zasavskih zdravstvenih domov in trboveljske bolnišnice na zdravstvenem ministrstvu. Da je to edino pravilno in skladno z zakonodajo, je poudaril državni sekretar Denis Kordež in dodal, da urgentni centri predstavljajo točko neprekinjenega zdravstvenega varstva. Tega pa pod nobenimi pogoji ni možno ustavljati in se lahko vedno najde rešitev. »Sklep sestanka je, da strokovni vodje Zdravstvenih domov Trbovlje, Zagorje in Hrastnik v nekaj dneh pripravijo predlog rešitve organizacije skupne nujne medicinske pomoči in dežurne službe v Zasavju,« pravi direktor ZD Trbovlje doc. dr. Denis Tomše. Ministrstvo pa bi na podlagi predlogov prilagodilo pravila in financiranje v primeru potrebe.

Kot smo na portalu poročali včeraj, so se s skupno izjavo za javnost odzvali tudi zasavski župani.
Se je pa potrebno zavedati, da gre ne glede na to, kako se bo zadeva uredila na podlagi predlogov rešitve, za prehodno rešitev. Zasavski primer ni edini tovrstni v Sloveniji in enakih ali podobnih ne more vsaka regija reševati drugače in po svoje. »V primeru, da bo predlagana rešitev dobra in sprejemljiva za vse, sam ne vidim razloga, da ne bi ostala tudi v prihodnje. Definitivno pa bo država morala na nivoju celotne Slovenije urediti enotno metodologijo za pokrivanje oziroma za organizacijo nujne medicinske pomoči in dežurne službe,« še pravi Tomše.

Foto: ČZ

V Zagorju ob Savi so skladno s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote s 1. oktobrom pričeli z ogrevanjem za uporabnike sistema daljinskega ogrevanja. Tudi letošnja zagorska ogrevalna sezona bo med najcenejšimi v Sloveniji, saj bo ohranjena cena iz lanskega leta, ki je bila 10,2 % nižja kot v letu 2023 in znaša 50,38 EUR/MWh (brez DDV).
»Vedno znova dokazujemo, da je bila odločitev Občine Zagorje ob Savi kot lastnice sistema daljinskega ogrevanja in Komunale Zagorje kot upravljavca, da tridesetletno tradicijo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ohranimo lokalno in neodvisno, edina pravilna. S tem lahko vsaj malo vplivamo na cene ogrevanja in preprečimo, da bi – tako kot se je to zgodilo v mnogih drugih občinah – poskočile v nebo. Na ta način ohranjamo socialno varnost naših občank in občanov in jim omogočamo, da hladne dni preživijo na toplem,« pravi župan Matjaž Švagan.
»V Zagorju ob Savi s sistemom daljinskega ogrevanja trenutno ogrevamo 964 stanovanj v skupni površini 50.659 m2 in 85 poslovnih prostorov. Z uporabo lokalnih virov energije oziroma lesne biomase ostajamo energetsko neodvisni od geopolitičnih razmer in uvoza fosilnih goriv, hkrati pa spodbujamo lokalni gospodarski razvoj in krožno gospodarstvo,« dodaja direktor JP Komunala Zagorje Mitja Lazar.

Foto: ČZ

V zvezi s problematiko zagotavljanja urgence v Zasavju so se odzvali tudi zasavski župani. Na medije so naslovili skupno izjavo.
Izjavo objavljamo v celoti.

Kot župani in ustanovitelji zdravstvenih domov v Zasavju se dobro zavedamo težav, s katerimi se sooča sistem nujne medicinske pomoči in dežurne službe. Kadrovska podhranjenost, preobremenjenost zdravstvenih delavcev in organizacijska nejasnost so dejstva, ki jih ne moremo spregledati. Prav tako razumemo prizadevanja države in strokovnih služb, da se najde model, ki bo dolgoročno vzdržen, racionalen in v dobrobit pacientov.
Vendar pa želimo jasno povedati, da smo ob tem iskreno zaskrbljeni zaradi pomislekov, ki so jih izrazili direktorji zdravstvenih domov Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Kot ustanovitelji moramo dati težo njihovim opozorilom, saj prav oni nosijo zakonsko odgovornost za zakonitost poslovanja in organizacijo dela. Njihove besede opozarjajo na realna tveganja: na zmanjšano dostopnost zdravnika ponoči, na nevarnost za starejše in kronične bolnike, na neurejeno finančno konstrukcijo, na kadrovsko nevzdržnost in na operativna tveganja, ki lahko neposredno ogrozijo varnost prebivalcev.
Razumemo, da sistem v sedanji obliki ni dolgoročno vzdržen. A enako trdno stojimo na stališču, da rešitev, ki bi pomenila znižanje standarda oskrbe v naših zdravstvenih domovih in zmanjšala dostopnost do zdravnika, ni sprejemljiva. Dolžnost ustanoviteljev je, da varujemo osnovno zdravstveno varnost svojih občank in občanov. Kot ustanovitelji smo zaskrbljeni zaradi izključevanja občin s strani pristojnega ministrstva iz pogovorov o ureditvi sistema NMP v Zasavju. 
Od Vlade RS in Ministrstva za zdravje pričakujemo, da se oblikuje sistemska rešitev, ki bo temeljila na jasnem finančnem modelu, uravnoteženi razporeditvi kadrov, usklajenosti z nacionalnim sistemom urgentnih centrov in zagotavljanju varnosti pacientov na celotnem območju Zasavja. Samo na ta način bo mogoče zagotoviti stabilen, zakonit in pravičen sistem nujne medicinske pomoči.
Kot župani občin Zagorje ob Savi, Hrastnik in Trbovlje bomo še naprej zagovarjali interes naših prebivalcev. Odgovornost vseh nas je, da v tem procesu sodelujemo, a tudi, da odločno opozorimo, kadar predlagane rešitve ne zagotavljajo večje varnosti in dostopnosti, temveč nasprotno  ustvarjajo nova tveganja.
S spoštovanjem,
Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi
Marko Funkl, župan Občine Hrastnik
Zoran Poznič, župan Občine Trbovlje

Foto: ČZ

Letošnje državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa bo potekalo v Zagorju ob Savi. Sobotno dogajanje so predstavili na tiskovni konferenci. Na 31. tekmovanju bo sodelovalo 13 ekip, ki so na izbirnih regijskih preverjanjih pokazale največ znanja in veščin prve pomoči. Predstavile se bodo tudi druge sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so organizirane z namenom, da zaščitijo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje v primeru naravnih ali drugih nesreč. Svoje delo bodo prikazali Podvodna reševalna služba – Reševalna postaja Trbovlje, Enota vodnikov reševalnih psov Zasavja, Gorska reševalna služba – enota za Zasavje, Policijska postaja Zagorje ob Savi, RKS – OZ Zagorje ob Savi, Društvo za zdravilne rastline ter gasilci PGD Zagorje mesto in PGD Loke.
Državno preverjanje se bo pričelo v soboto ob 9. uri na mestni ploščadi, med 10. in 15. uro pa bodo ekipe krožile med šestimi počivališči in sedmimi delovnimi mesti in sicer v pristanu, na vzletišču, na ribniku, na regionalnem gasilskem poligonu, na kinološkem društvu, pri Zasavski ljudski univerzi in na tržnici. Po 16. uri bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Organizatorji na ogled tekmovanja vabijo tudi obiskovalce, ki si bodo lahko temeljiteje ogledali in pobližje spoznali delo Civilne zaščite in Rdečega križa.
Zapor cest zaradi tekmovanja na omenjenih lokacijah ne bo. Prizorišča, ki si jih bo sicer možno tudi ogledati in spremljati dogajanja na njih, pa bodo ustrezno zavarovana.

Foto: RK

V zagorskem pristanu se je tudi letos, že petič po vrsti, kuhal ajmoht. Sedemnajst ekip – iz Slovenije in ena s sosednje Hrvaške – se je na svetovni ajmohtijadi v sklopu prireditve Zasavski šporhet pomerilo v pripravi omenjene tradicionalne zasavske jedi. Zagorje je po hrastniškem funštercu in trboveljskem grenadirmaršu tudi tokrat zaključilo zasavske kulinarične dneve. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum in Občine Zagorje ob Savi.

Župan mešal, podžupan prinesel sestavine
Čeprav so okusi in recepti za ajmoht različni, so obiskovalci čakali za pokušino pri vseh stojnicah. Morda največ radovednosti je bilo pri občinskem ajmohtu. Tudi letos sta namreč v ekipi bila tudi župan Matjaž Švagan in podžupan Mitja Adamlje in obiskovalce je dajala radovednost, kaj znata skuhati. Občinskega ajmohta je med stojnicami na občinski zmanjkalo med prvimi, prazne kotle pa so po prireditvi pospravile tudi druge tekmovalne ekipe.
Letos je jedi ocenjevala strokovna ekipa v sestavi Janez Zajc, Janez Drnovšek in Silvo Laznik. Znana zasavska promotorka hrane Marija Čop iz istoimenskega gostišča na Podkumu ni bila med strogimi sodniki, je pa bila glavna organizatorka in tudi povezovalka prireditve. Poleg hrvaške ekipe sta med najzanimivejšimi bili ekipi Društva Koranti Poetovio Ptuj in Zoskoti, slednji so imeli v moštvu tudi tekmovalki iz Turčije.

Trije klasični, trije neklasični
Komisija je izbirala po tri najboljše ajmohte v kategoriji klasičnih in neklasičnih. Med neklasičnimi je 3. mesto osvojila ekipa Društva kmetic Izlake, Mlinše, Kolovrat, drugo mesto ekipa MC Zoskoti, zmagovalni ajmoht pa je skuhala ekipa Zasavske Johance. Tretje mesto v kategoriji najbolj okusnih klasičnih ajmohtov je pripadlo ekipi iz Srednje šole Zagorje, drugo mesto ekipi Sončnice, zmagovalni ajmoht pa so tokrat skuhali gostje s Hrvaške – DVD Karlovec Ludbreški. Društvo kmečkih žena in deklet Podkum je dobilo posebno priznanje za najbolj simpatično ekipo, za najbolj izvirno postrežbo in splošno urejenost so poskrbeli VDC-jevski vaseršpocli, za najbolj izvirno, unikatno in urejeno ekipo pa je bila razglašena ekipa ŠK Tornado.

VDC z rastlinami, Tornado z najmlajšim kuharjem
Ekipa VDC Zasavje je letos svojo stojnico nadvse lično uredila tudi z rastlinami in začimbami, ki so jih uporabili tudi pri pripravi ajmohta. Ena od stojnic je imela tudi celo pravo kredenco in klasični šporhet iz starih časov. Najbolj »komod« prihod pa so tudi letos imeli člani ŠK Tornado. Ti so se namreč kot društvo, v katerem imajo tudi starodobna vozila, na tekmovalno prizorišče edini pripeljali kar z avtom. V ekipi za ajmoht so imeli tudi najmlaega kuharja na tekmovanju, ta je štel 12 let. Kot zanimivost pa njihov Fičko šteje že častitljivih sedem desetletij, a še vedno vozi.
V kulturnem delu programa so nastopili Folklorna skupina iz Trbovelj, rogisti z lesenimi rogovi iz Litije in Pihalni orkester Svea Zagorje, glasba pa je tudi letos bila v rokah didžeja Zupija. Obiskovalci so imeli možnost tudi preveriti svoj krvni sladkor in tlak ter se poskusiti v prvi pomoči, kar je organiziral zagorski RK.

Foto: ČZ

Po zaključku velike nagradne igre »Radenska osveži, ti osvojiš«, ki je trajala od 1. maja do 31. julija letos, je mobilna hiška Hosekra dobila srečnega lastnika. Glavne nagrade se je razveselil Ivan Bebar iz Zagorja ob Savi, ki je ključe hiške prevzel na sedežu podjetja Hosekra v Slovenski Bistrici. V Radenski so poskrbeli tudi za dodatna razvajanja sodelujočih, saj so v času trajanja nagradne igre vsak teden podelili vikend paket v Zdravilišču Radenci.
V treh mesecih trajanja nagradne igre so v Radenski prejeli več kot 520 tisoč kod izpod zamaškov ali etiket njihovih izdelkov, izmed katerih so izžrebali omenjeno hiško in 12 vikend paketov v Zdravilišču Radenci.
»Gre za eno najbolj uspešnih nagradnih iger, ki smo jih organizirali v zadnjih petih letih. Tako kot so rasle temperature, je naraščalo tudi število udeležencev v nagradni igri. Največ sodelujočih je kode oddalo prav zadnje julijske dni in tako ujelo še zadnjo priložnost v boju za privlačne nagrade. Verjamemo, da smo s to akcijo ljubiteljem naših mehurčkov ponovno ponudili osvežitev in prijetno popestritev,«je povedal Marián Šefčovič, direktor Radenske Adriatic.

Glavni nagrajenec iz Zagorja je vnesel 12 kod. »Še zdaj se mi tresejo roke, razbija srce. Ob prejetem klicu, da sem dobil hiško, sem kar obsedel. Sprva nisem verjel, še zdaj ne morem verjeti, da imam takšno srečo. Neverjetno,« pravi. Lokacije, kjer bo hiška postavljena še nima, razmišlja tudi o katerih od pomurskih term, kjer vsako leto dopustuje.
Zmagovalcu so čestitali v podjetju Hosekra. »Sodelovanje z Radensko vidimo kot priložnost, kjer sta se združili dve uveljavljeni podjetji z dolgoletno prisotnostjo na slovenskem trgu. Skupaj smo zasnovali projekt, ki združuje kakovost, zanesljivost in dodano vrednost za končne uporabnike. Takšna sodelovanja nam omogočajo, da na inovativen način stopimo bližje ljudem in predstavimo naše izdelke v širšem kontekstu,« pravi Nina Potočnik, vodja programa mobilnih hišk Hosekra.

Foto: Radenska

Primož Roglič je v domačem kraju dobil novo obeležje v vrsti že posvečenih njegovim uspehom. Če spomnimo, po njem so poimenovali kolesarsko stezo, ima svoj park in železno silhueto podobe, njegova podoba se pojavlja v glavnem krožnem krožišču, posvetili so mu ulično razstavo s panoji, ob vsaki mednarodni zmagi z zmagovalno barvo osvetlijo nekatere zagorske dele in objekte, na najvišji evropski dimnik, ki je v Zasavju, so obesili kolo, je častni občan Zagorja, njegova podoba je na čistilni napravi na jamboru… in podobno. Nekatera obeležja so trajna, druga redna občasna in priložnostna. Eno trajnih je tudi najnovejše. Dobil je namreč tudi svojo leseno podobo.

Navijač z žago
Rogliča je v lesu upodobil umetnik lesenih skulptur in izdelkov Alojz Grabrovec iz Rogatca. Kip iz hrastovega debla je ustvaril z motorno žago. Hrast je najbolj odporen na vremenske pogoje, zato so se za izdelavo kipa odločili zanj. Kip je tudi še dodatno zaščiten. Uradno razstavili so ga v sklopu prve Skittijeve umetniške kolonije na odprtju novih poslovnih prostorov omenjenega kisovškega podjetja. Kip za načrtovano tradicionalno kolonijo je nastajal štiri dni. Grabrovec Rogliča ni nikoli še srečal osebno, pozna ga s televizije in sprejemov navijačev. Zato ga je upodobil po fotografiji z obrazom in značilno pozo rok. Upošteval je tudi siceršnjo Rogličevo naravno velikost. »Največji izziv in najtežji del je bil obraz. Le ena sama napačna poteza in narediš škodo, ki se je ne da popraviti. Pri na primer glini je drugače, les pa je les in ko je enkrat odžagan, v primeru napake ni pomoči in se ne da rešiti. Na obrazu pa se običajno najbolj vidi, če je kakšna napaka,« pravi Grabrovec. Kip ima dokončno podobo in ne bo nobenih popravkov.

Kje je zadnji del kolesa?
Lahko je postavljen zunaj, še boljše v tem primeru je, da je pod streho ali kako drugače zavarovan še dodatno. Ob uradni razstavi, ko so lesenega Rogliča prvič postavili na ogled, je nekatere začudilo, da je kip brez zadnjega dela kolesa. Avtor pravi, da ni pozabil in tudi časa ni zmanjkalo, ampak tega preprosto ni bilo moč narediti tako. »Hlod, iz katerega je nastal kip, je širok, kolikor je bil in iz njega je bilo kip treba ustvariti. Deblo raste v višino, ne v širino, zato je izdelan tako, kot je,« doda Grabrovec. Roglič pri nastajanju kipa ni sodeloval in ga bo videl, ko pride v Kisovec. Umetnik je s končnim izdelkom zadovoljen, kako pa misli, da bo Roglič? »Tega pa ne vem. Zato danes tudi odidem domov. Zbežim hahaha,« se še pošali.
Kip bo ostal v podjetju Skitti, tako kot vsi ostali, ki so jih umetniki ustvarjali za Skittijevo kolonijo.

Foto: ČZ

Zagorje ob Savi so predlani prizadela neurja in posledična velika škoda. Občina je v letošnjem letu zaključila sanacijo škode na cestnih odsekih s pomočjo sredstev za naravne nesreče iz leta 2023. Sanacija cestnega odseka Podkrnica–Mošenik–Sava je znašala okoli 800.000 evrov, sanacija javne poti Tirna–Kapla–Oblog 62.000 evrov, sanacija ceste Razpotje–Kolovrat–Orehovica okoli 900.000, sanacija odseka Šklendrovec–Klenovik–Podkum pa okoli 400.000. Na tem cestnem odseku bo sledila v letih 2025 in 2026 še druga faza rekonstrukcije v vrednosti okoli 500.000 evrov.
Zdaj začenjajo največjo plazovno sanacijo v zgodovini občine, ki bo po napovedih trajala kar 28 mesecev in katere vrednost je okoli 13 milijonov evrov. Gre za 3,5 hektarjev veliko območje na relaciji Prečna pot – Cesta zmage 16. Posledice plazu ogrožajo 15 objektov ter potok Medija s komunalnimi vodi, v sklopu naložbe pa bodo uredili tudi promet v tem delu mesta.

Zahtevna sanacija
Po postopku javnega naročanja so bili izbrani tudi strokovni nadzorniki, izvajalci zunanje kontrole kvalitete in izvajanja monitoringa po končani gradnji. »Na podlagi geoloških raziskav je bilo ugotovljeno, da je plazina tako globoka, da je potrebno območje zavarovati z globinskimi podpornimi konstrukcijami, piloti, kamnitimi izložbami in drenažami, ki bodo področje stabilizirali. Poleg tega bo na ta način varovano stanovanjsko naselje,« pravi Ivo Vrtačnik z Občine Zagorje o načrtih, kako so se lotili sanacije. S podpornimi konstrukcijami in ostalimi ukrepi bo zavarovano plazovito območje stanovanjskih objektov ter z regulacijskim zidom pred morebitno zajezitvijo zaščiten potok Medija. Plaz ogroža tudi večji pretočni bazen meteornih voda ob potoku Medija in bi ob sprožitvi plazine lahko zajezil potok in povzročil katastrofo večjih razsežnosti.

Najprej rušenje otroškega igrišča
Uredili bodo odvodnjavanje in sidrano pilotno steno, rekonstruirali most čez Medijo, zgradili nadomestni most in razširili Pečarjevo ulico za potrebe izvedbe sanacijskih del. Projekt je sofinanciran s strani ministrstva za naravne vire. »Po zakonu o odpravi naravnih nesreč je predvideno sofinanciranje do konca leta 2027. Projekt z vsemi stvarmi, ki sodijo poleg, pa naj bi bil po investicijskem programu predvidoma zaključen do konca leta 2028,« še pojasni Vrtačnik.
Začeli so z rušenjem otroškega igrišča med blokovskim naseljem na Cesti zmage in avtobusno postajo Zagorje. Rušenje in čiščenje okolice sta potrebna zaradi dostopa do centralnega dela gradbišča.

Foto: Občina Zagorje