V odpiranju vrat prihodnosti pride prav tudi staro. Da tudi v turizmu to ni odveč, ugotavljajo tudi krajani zasavske vasi Podkum. V sklopu turistične ponudbe so se namreč odločili za organizacijo prvega boljšjega sejma. Idejo zanj je dala predsednica Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum Marija Čop, sicer znana ambasadorka zasavske kulinarike in turizma iz gostišča Čop. Sejem so pripravili s Športnim društvom Podkum. Ker sta odziv in obisk bila dobra, nameravajo sejem prirejati tradicionalno. »Ponovno prihodnje leto, tako zaenkrat načrtujemo. V vsakem primeru pa bo drugo leto časovno prej. V tem času so namreč že prve košnje mrve, gasilske  veselice in drugi dogodki,« pravi Čopova. Sejem so poimenovali Hribovski boljšji zaradi drugačnega povpraševanja za robo. Naslednje leto bodo krog prodajalcev še bolj razširili ter dodatno sejem popestrili tudi družabno. Poleg hrane in pijače bodo še vinarji, harmonika, roba iz ročnih del… in še nekaj idej snujejo.

Že prvič tudi od drugod
Že letos prodajalci niso bili le iz Zasavja, kar je organizatorje še posebej razveselilo. »Najbolj je izstopal prodajalec iz Logatca. Imel je starinske artikle, med njimi tudi več kot 50 let stare izvode časopisa Pavliha. Neprodane izvode je daroval v Čopov muzej. Tudi izkupiček od usnjene jakne je gospod iz Celja daroval našemu turističnemu društvu,« doda Čopova. Najbolj so po mnenju obiskovalcev izstopale članice društva Kmetic in žena Izlake-Kolovrat-Mlinše. Poleg ročnih del so imele tudi srečelov z domačimi dobrotami. Rezanci, domač fižol, keksi, pecivo…, dobitna pa je bila prav vsaka srečka.

Naprodaj tudi šolska vrata
Najbolj zanimiva so bila več kot 100 let stara vrata Osnovne šole Podkum. Eden od zainteresiranih zanje se je tako navdušil, da je šel domov izmerit, ali se bodo prilegala. Da sejem postane tradicionalni, je predlagalo tudi več kupcev in obiskovalcev. Nekateri so predlagali tudi, da bi ga še enkrat organizirali že letos. Tradicionalnega si želijo tudi organizatorji. Še posebej, ker tovrstnega doslej na Podkumu še ni bilo. Kot pravi Čopova, je za koga prodajanje in kupovanje na boljšjem sejmu revščina, a sama meni prav nasprotno. Prav na takih sejmih človek pogosto naleti na stvari, ki jih drugje težko ali sploh ne dobi. Zato je treba tovrstne sejme povezovati z mislijo »pospravi in prodaj ali daruj«.

Foto: arhiv MČ

Na regijskem odlagališču na Marnem je prišlo do požara. Gasilci so ga pogasili in preprečili razširitev. Vzroki in podrobnejše informacije še niso znani, po neuradnih navedbah vodstva Ceroz gasilci ocenjujejo, da je vzrok požara samovžig.

Foto: DŠ

V Šklendrovcu in na Razpotju potekajo sanacijska dela za odpravo posledic škode v poplavah avgusta 2023. Vrednost del na lokalni cesti Šklendrovec–Boriče–Podkum v Šklendrovcu znaša 411.219 evrov z DDV, dela pa bodo zaključena predvidoma v enem mesecu. Prav tako bo v enem mesecu zaključena sanacija na lokalni cesti Razpotje–Kolovrat–Orehovica na Razpotju, vrednost naložbe pa je 852.293 evrov z DDV. Sredstva za sanaciji je Občina Zagorje ob Savi pridobila iz naslova naravnih nesreč iz leta 2023.
Te dni se bo začela sanacija javne poti Tirna–Kapla–Oblog, naložbena vrednost znaša 62.449 evrov z DDV, v načrtu pa je še obnova javne poti Na bregu v KS Rudnik–Toplice. V pripravi je tudi sanacija velikega plazu nad javno potjo Prečna pot–Cesta zmage, ki bo velik poseg v prostor. Trenutno je v zaključni fazi recenzija PZI dokumentacije, objavljen je tudi razpis na portalu javnih naročil za izbiro izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del.

Foto: Občina Zagorje

Šport klub Tornado z Izlak letošnje leto praznuje okroglih dvajset let obstoja. Začetki kluba so predvsem v znamenju Dejana Zorca in Miloša Bolteja, ki sta klub ustanovila, Zorc pa je skoraj ves čas obstoja kluba tudi predsednik. Klub združuje ljubitelje in lastnike starodobnih vozil ter avtokrosiste. Klub s 145 člani je izredno dejaven v obeh omenjenih panogah, zaradi česar člani dober del časa preživijo tudi na vožnjah in različnih dogodkih ter tekmovanjih, povezanih z obema panogama. Tekmujejo v avtokrosu za državno prvenstvo Slovenije v sklopu Zveze za avtošport Slovenije in za Evropsko prvenstvo CEZ. Namen sekcije za starodobna vozila pa so vsakoletna mednarodna turistična srečanja, pridobitev certifikatov starodobnih vozil in tekmovanja za prvenstvo Slovenije pod okriljem Zveze starodobnih vozil.
»Imamo podmladek in velike ambicije, je pa vse povezano seveda finančno. Sponzorska sredstva je težko pridobiti, je pa z rezultati, kakršne ima v avtokrosu Žiga Kraševec na evropskem prvenstvu, to lažje. Ambicije za naprej so. Trenutno imamo 13 zelo močnih voznikov, trenutno smo vodilni klub državnega prvenstva. Je pa ves čas moj cilj, da bi se čim več udeleževali evropskih dirk, da se avtomobili pripravijo po Fia standardih. Glede starodobništva pa imamo veliko željo enkrat nekje v Zasavju najti tak klubski prostor, kjer bi lahko na enem mestu razstavili starodobna vozila, listine, arhiv in drugo,« strne predsednik kluba Dejan Zorc.

Treba se je znajti
Avtokros je posebna športna panoga, ki za treninge in tekmovanja zahteva posebne pogoje. Društvo se v zasavski regiji že od začetka znajde tudi z improviziranjem in izvajanjem avtokros dejavnosti drugod. »V Sloveniji je glavna težava pomanjkanje prog. Trenutno je za državno prvenstvo samo v Moravčah. Pred leti smo imeli idejo, da bi kakšna proga nastala na Ruardiju. Se je pa v dvajsetih letih v klubu zvrstilo 25 avtokros voznikov,« doda.
Enako mnenje ima tudi Žiga Kraševec, ki v sklopu kluba Tornado tekmuje v avtokrosu. »V Zasavju je težko, s takimi avtomobili ni dovoljeno voziti po cesti, ampak samo na zaprtih poligonih,« meni. Kljub okrnjenim pogojem se lahko v klubu pohvalijo z uspešnimi vozniki, ki v avtokrosu osvajajo odlične uvrstitve. Žiga Kraševec je osvojil že številne pokale, kljub temu pa so še skrite želje. »Ambicije so, da domov prinesemo tudi še kakšen pokal s Češke. Lansko leto sem bil drugi, bomo videli, kako bo tokrat. Vsekakor se bomo trudili«. Prav tako uspehe žanje njegov mlajši kolega, 16-letni Marcel Knez, ki je sicer po starosti in klubskem članstvu trenutno najmlajši član in tekmovalec. »Moj prvi letošnji cilj je mladinsko prvenstvo na državnem prvenstvu in klubsko prvenstvo, da pridobim čim več točk za klub,« pravi.

17 tematskih turističnih izletov
Ob 20-letnici so v zagorskem Delavskem domu pripravili srečanje in razstavo s pokali, predmeti, medijskimi objavami, publikacijami in drugim. Zunaj so na ogled bili starodobniki. V klubu vsako leto tradicionalno pripravijo turistično srečanje starodobnikov zagorske doline v okviru občinskega praznika. Podajo se na različne izlete s tematsko noto. Udeležencem predstavijo zanimivosti kraja, od kulturne dediščine, kulinarike, gospodarskih panog do delovanja različnih društev.
Letošnje je bilo že 17. po vrsti, udeležilo se ga je 98 vozil in 240 udeležencev. V Trbovljah so obiskali društvo Perkmandeljc in si v prostorih nekdanje vašhave ogledali tematsko razstavo izdelkov iz premoga oblikovalke Marjete Hribar, podali so se nekaj metrov daleč v vhodni rudniški rov na Ajnzerju, nato pa obiskali še znamenito skulpturo Prometeja na Ostrem vrhu. Kot vsa leta doslej je starodobno karavano na poti po Zasavju spremljal moto klub Klukhena. Tornadu so ob okroglem prazniku podarili tudi posebej izdelan plakat.

Foto: ŠK Tornado

31. kolesarski Vzpon na Kum je v Zasavje letos privabil rekordno število tekmovalcev, navijačev in udeležencev. Na najvišji zasavski vrh se je podalo 146 kolesarjev. Kolesarje, ki so si zadali cilj povzpeti se na zasavskega planinskega očaka, je tudi letos tako na startu, kot med potjo in na cilju spremljala množica navijačev. Letos se jim je pridružil tudi legendarni podzemni rudarski škrat Perkmandeljc. »Menim, da je prireditev pomemben korak pri prepoznavnosti lokalnih krajev, srečal sem kar nekaj ljudi, ki so bili prvič na Kumu, navdušeni nad razgledi, okolico in prijaznostjo domačinov. Še se bodo vrnili,« pravi Ervin Renko iz Smučarskega društva Kum Dobovec. Z izpeljano prireditvijo je zelo zadovoljen. 
Absolutno najboljši rezultat  v kategoriji Ž (navadno kolo) je s časom 51:35:00 dosegla Polona Volk. V M kategoriji je najhitrejši ponovno bil Matej Lovše, s časom 38:22:00. Lovše je tudi večkratni zmagovalec vzponov na Kum v preteklih letih. V kategoriji E bike je najboljši čas dosegel Gašper Miha Hercog 24:57:90.  V ženski kategoriji E bike je slavila  Mojca Majdič s časom: 28:32:20.

Perkmandeljc za pospešek
Glavna atrakcija letošnje kumske dirke je bil Miha Deželak. »Progo sem malce spoznal tik pred vzponom, ko smo si celotno traso ogledali z avtom. Klanec je res strm, naklon je 20 odstotkov. Problem so vmesni makadamski deli ceste in predvsem višinska razlika 1000 metrov, kar mislim, da pove vse. Sicer pa, kondicija je, volja je, poglejte tudi množico ljudi, ki so prišli v podporo,« nam je tik pred startom povedal o izzivu. Zahtevnost proge poznajo tudi domačini in Zasavci na sploh. »Rečemo, da je junaško dejanje, če prideš na vrh. Vsi vzponi so težki, najtežji je klanec pod Lontovžem, kjer naklon ne popušča. Makadam na koncu je že uspeh,« povzame Renko. Za dodatno spodbudo je bil Miha na startu tudi tepen. Čeprav takšne krste izvaja sicer za novince na tekih po zasavskih podzemnih rudarskih rovih, je Perkmandeljc tokrat naredil izjemo. Dobrodelnik gor ali dol, njegovi palici tudi Deželak ni ušel. Na Kum se je podal v spremstvu Luke Jezerška. Na začetku jima je preglavice povzročala veriga, a so težavo s skupnimi močmi premagali. Deželaka so na Dobovcu in ob celotni progi spodbujali navijači, predstavniki KS in lokalna društva, na Kumu pa tudi župani in konjenica. Miha je v družbi triatlonca Iztoka Deželaka na vrh prispel nekaj minut pred pol dvanajsto uro.

Kum za dirko po Sloveniji?
Organizatorji vzpona razmišljajo, da bi progo na Kum uvrstili med proge za Dirko po Sloveniji. Menijo, da je ideja idealna tako za šport, kot za zasavski turizem. A kot prvi predpogoj bi nujno bilo potrebno urediti cesto, ki je na nekaterih delih zelo dotrajana in makadamska. »Za smučarsko društvo je to velik dogodek in potrditev, da dobra ekipa zmore to in še več. Predvsem pa se ne bojimo novih izzivov v povezavi z Dirko po Sloveniji, kjer si želimo da bo tudi Kum del etape. Seveda pa je veliko upanje sedaj na zasavskih občinah, da zagotovijo sodobno asfaltirano cesto, ki ne predstavlja nemogočega zalogaja. Ob 25 milijonih proračuna občine Trbovlje se z odločitvijo vodstva občine in občinskega sveta investicija lahko izvede še v letu 2025. Moja predvidena ocena investicije je 3,5%  letnega proračuna občine Trbovlje,« meni Renko.

Foto: ČZ

AJPES izpostava Trbovlje in Gospodarska zbornica Zasavje sta za zasavsko regijo objavila rezultate poslovanja v letu 2024. Na kratko povzeto je podatke iz letnih poročil za leto 2024 na AJPES predložilo 1.079 družb s sedežem v zasavski regiji. Družbe so imele glede na predhodno leto 26.588 tisoč evrov manj prihodkov in 15.107 tisoč evrov več odhodkov. Čisti dobiček je bil manjši za 34.066 tisoč evrov, čista izguba pa večja za 5.363 tisoč evrov. Zasavske družbe so ustvarile 1.341.754 tisoč evrov prihodkov, povprečna mesečna plača na zaposlenegav zasavskih družbah pa je bila2.219 evrov. Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je bila deveta najnižja med 12 statističnimi regijami. Tako na AJPES kot GZ Zasavje kljub nižjim prihodkom in višjim stroškom lansko leto ocenjujejo za poslovno dobro.

AJPES in GZ Zasavje zadovoljna
»Trend rasti pozitivnega poslovnega izida gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov se je nekoliko ustavil. Smo nekje na ravni leta 2021. Zmanjšali so se prihodki, medtem ko so družbe ohranile število zaposlenih in nekoliko zvišale plače v primerjavi z letom poprej. Poslovanje sp-jev pa je že več let konstantno, čeprav je tudi pri njih bilo ugotovljenega približno 2 odstotka manj neto dohodka. Tudi oni so povečali število zaposlenih in prihodke ter neto dodano vrednost,« pravi vodja izpostave AJPES Trbovlje Irena Murnc.
Kaj torej pomenijo za Zasavje za prihodnje leto in srednjeročno podatki AJPES? »Ocenjujem, da kljub večjemu zmanjšanju poslovnih izidov rezultati niso tako grozno slabi. Zavedati se moramo, da v Zasavju deluje 6 velikih družb in njihovi rezultati zelo vplivajo na končne rezultate poslovanja. Na drugi strani imamo mikro in majhne družbe, ki že leta dobro poslujejo in njihovi rezultati kažejo, da se ta trend lahko kaže tudi v prihodnjih letih. Odvisni smo predvsem od teh 6 velikih, skupaj zaposlujejo polovico vseh zaposlenih v Zasavju in ustvarijo tretjino neto celotnega dobička regije. Glede na to, da so se njihovi prihodki zmanjšali za 10 odstotkov, pri srednjih in majhnih pa so ostali na enaki ravni, lahko pričakujemo, da se v prihodnosti ta slika lahko popravi.«

Premalo za inovacije, raziskave in razvoj
Direktorica GZ Zasavje Tjaša Polc meni, da ocena poslovanja dejansko ni slaba, je pa slabša kot leta 2023. »Potrebno je izpostaviti, da teh rezultatov ne smemo jemati enoznačno oziroma je potrebno pogledati jih tudi v razmerju z ostalimi regijami v Sloveniji, na ravni EU in celotnega globalnega gospodarstva. Konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji se poslabšuje, predvsem zaradi velikih obremenitev zaposlenih in delodajalcev. Na eni strani novi in novi davki plač, prispevek za dolgotrajno oskrbo, zdravstveni prispevek in tako naprej, na drugi strani pa izgubljamo svoje mesto na lestvici konkurenčnosti in produktivnosti. To kaže, da še vedno premalo vlagamo v inovacije, raziskave in razvoj, da bi ohranili in okrepili konkurenčnost na mednarodnem tržišču. Razmere so danes bistveno drugačne, kot denimo še pred nekaj leti. Na globalni ravni se zelo hitro spreminjajo in naša podjetja se morajo nanje tudi zelo hitro odzivati, hkrati pa pričakujejo pomoč s strani odločujočih,« pravi.  

Foto: ČZ