Društvo prijateljev mladine Trbovlje vabi na praznično dobrodelno stojnico za pomoč za letovanje zasavskih otrok.
Stojnica bo v soboto, 4. aprila 2026, pred Sparom Trbovlje od 8. do 12. ure.
Kupiti bo mogoče velikonočne pirhe in unikatne izdelke, prispevki bodo za soustvarjanje lepšega poletja za otroke.
Foto: ČZ in DPM Trbovlje
Občina Zagorje ob Savi v sodelovanju z JP Komunala Zagorje že od leta 2021 vsako pomlad organizirano skrbi tudi za čebele, ki dajejo življenje naravi in človeku. Zato vsako leto poskrbijo za nekoliko kasnejšo košnjo zelenic, predvsem tistih na javnih površinah, od katerih ni odvisna krma živali. S tem želijo opozoriti na pomen ohranjanja travniške strukture, ki daje pašo opraševalcem in prispeva k preživetju od medonosnih čebel do številnih divjih opraševalcev.
Tudi letos bodo tako do 20. maja ostale nepokošene zelene površine od rondoja proti Sparu, na brežinah med kolesarsko stezo in Medijo (med rondojem in Sparom) in nad pešpotjo proti Sparu ter travniki med glavno cesto proti Evroparku in Kotredeščico, med pošto in semaforjem ter pred blokoma nasproti Petrolove bencinske črpalke, kjer cvetijo tudi narcise. Do dozoritve čebulic bosta nepokošena ostala tudi nasada narcis in tulipanov na Izlakah ob glavni cesti in na Selu pri žagi. V Kisovcu so nasajeni tulipani in narcise na obeh straneh glavne ceste in za avtobusno postajo, zato bomo nasad pokosili šele junija, ko bodo listi porumeneli.
Občane vabijo, da se jim pridružijo in tudi svoje zelene površine pokosijo nekoliko pozneje, ko bodo cvetlice že odcvetele.
Foto: ČZ
Občina Zagorje ob Savi je kupila novo osebno vozilo, namenjeno prevozu starejših občanov. Nadomestilo je prejšnje vozilo, s katerim je v sklopu projekta Sopotniki Območno združenje Rdečega Križa Zagorje ob Savi od leta 2021 brezplačno po opravkih prevažalo starejše od 65 let.
S prejšnjim vozilom so prostovoljci zagorskega Rdečega križa opravili 5.525 ur, 3.931 prevozov, uporabniki pa so večinoma prosili za prevoze do zdravnikov.
Posebnost novega avtomobila je, da je opremljeno z defibrilatorjem, ki bo služil kot dragocena pomoč v primeru srčnega zastoja. Območno združenje Rdečega Križa Zagorje ob Savi bo za svoje šoferje organiziralo izobraževanje za uporabo defibrilatorja in laično pomoč uporabnikom.
Župan Matjaž Švagan se je ob tej priložnosti zahvalil Rdečemu križu Zagorje, Zavodu Sopotniki, predvsem pa šoferjem, ki prostovoljno opravljajo vožnje.
Foto: Občina Zagorje
Založba 5KA vsako leto organizira natečaj Mladi pisatelj leta. Mladi od 10 do vključno 17 let pošljejo knjigo, dolgo vsaj 50 wordovih A4 strani (pisava 12). »Torej konkretno knjigo, ne le zgodbic. Zmagovalcu izdamo knjigo v tiskani obliki. Knjiga se prodaja na vseh prodajnih mestih založbe (skoraj vse knjigarne po Sloveniji, spletna mesta …), gre v knjižnice in šole. Avtorju seveda pripada avtorski honorar (do 75 % dodane vrednosti knjige),« pravi ustanoviteljica založbe in vodja izbora Petra Škarja.
Ne strinja se s splošnim mnenjem, da danes mladi premalo ali celo ne berejo. Prav nasprotno. Berejo in tudi pišejo. Tudi sama bralka in pisateljica je tečaj organizirala s preprosto željo spodbujati pisanje v slovenskem jeziku med mladimi, talente pisanja dati v ospredje in jim pokazati, kaj lahko s svojim talentom ustvarjajo. »To bodo naslednji pisci najlepših slovenskih knjig. Smo pa s tem spodbudili tudi branje med najstniki – prav radi posegajo po knjigah, ki so jih napisali njihovi vrstniki. Ali povedano drugače, ker verjamemo, da kot človek potrebuje svoje korenine dediščine, tako narod potrebuje lastno močno kulturo,« doda.
Njena filozofija in vodilo pri delu sta jasna. Knjiga ne sme biti zgolj papirnati izdelek s ceno na platnici. Knjiga je umetnost. »Kaj je bolj čarobno od tega, da s samo 25 različnimi črkami iz bralca lahko izvabimo jok, smeh, ganjenost, strah, bolečino ali radost? Kaj je močneje od tega, da s kombinacijo 25 črk nekomu lahko spremeniš življenje? Mu daš upanje, ko ga najbolj potrebuje; mu vliješ vero, ko ta že skoraj usahne; mu daš nauke, ki mu spremenijo pogled na svet; mu poveš zgodbe, ki ga naredijo (še) boljšega človeka. To je čarobnost knjige,« tudi sama neposredno spodbuja mlade nadebudne talente k ustvarjanju.
Prvo mesto na natečaju Mladi pisatelj leta 2025 je osvojila 17-letna Ajda Laban Rakušček za knjigo Poetikone, drugo za knjigo Milni mehurčki pa 14-letna Katarina Trobentar.
Foto: založba 5KA
Dramska skupina na Podkumu letos praznuje deset let delovanja. Okroglo obletnico bodo med drugim obeležili tudi z novo gledališko predstavo Napačni prevajalec. Člani skupine so oblikovali osnovno vsebino, nato pa je članica Mateja Kos napisala scenarij in nastala je nova avtorska predstava.
Dogajanje je postavljeno v leto 1920. V zgodbo so vključili zgodovinske dogodke, kot je razpad Avstro-Ogrske, omenjen je Rudolf Maister, vpleteni pa so tudi lokalni elementi iz Zasavja. Med liki nastopa grofica Potiorek, kar ni naključje, saj je na območju današnjega Mola nekoč stal gradič Prusnik, kjer je živel graščak Oskar Potiorek. Žena njegovega brata pa je bila s Podkuma. Zgodba tako nosi tudi osebno in lokalno noto ter spomin na sorodstvo, ki je živelo v tem gradiču za Savo.
Vaje za predstavo so se začele marca lansko leto, režijo pa je prevzela Sonja Porenta. Premiera je bila na svetovni dan gledališča, 27. marca 2026 v Lovskem domu Podkum.
Predstava vključuje elemente detektivske zgodbe. Na županov urad prispe odvetnik, ki slabo obvlada nemščino in zato napačno prevede pismo z ministrstva. Zaradi nesporazuma župan ne izve, da se v mestu skriva prevarant. Odvetniku postane novi mestni doktor sumljiv, zato se pod krinko poda v raziskovanje skrivnostnega primera. Ali mu bo uspelo razkriti prevaranta, pa boste izvedeli le ob ogledu predstave. Naslednja uprizoritev bo 9. aprila 2026 v Delavskem domu Zagorje.
Dramska skupina je v minulih letih sicer uprizorila kar nekaj iger. Stari in mladi, Vaško življenje, Servus Petelinček in Kje je meja. Ob okrogli obletnici so pripravili tudi kolaž fotografij s spomini na predstave, skeče in premiere v preteklem desetletju.
Foto: arhiv Mateja Kos
V Trbovljah je najden mlajši odrasel muc. Če ga kdo pogreša, naj pokliče za informacije Društvo proti mučenju živali Trbovlje na 070 288 168 vsak delovnik med 12. in 14. ali 18. in 20. uro.
Foto: DPMŽ Trbovlje
Parkirišča za avtomobile so tudi v Zasavju iz leta v leto bolj pereča problematika, saj jih manjka povsod. Tudi v Kisovcu je ta težava vsakdanja stalnica. Občina Zagorje ob Savi je ob Petelinkarjevi cesti v Kisovcu sedaj uredila 55 novih parkirišč in nov pločnik, ki povezuje območje blokov na Petelinkarjevi cesti ter pločnik ob regionalni cesti R1-221/1218. Dve parkirni mesti sta opremljeni s polnilnicama za električna vozila. Urejena je nova led cestna razsvetljava, na cesti pa so postavljene tudi nove hitrostne ovire.
Na parkirišču, ki je že v uporabi, je prvi parkiral župan Matjaž Švagan. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da bo z naložbo poskrbljeno za večjo prometno varnost in varnost pešcev, rešen pa je problem pomanjkanja parkirnih mest na omenjeni cesti v Kisovcu. »Znano je, da bo po zaključeni sanaciji plazu nad avtobusno postajo center Zagorja pridobil tudi dodatna parkirna mesta. To pa seveda ne pomeni, da pozabljamo na okoliške krajevne skupnosti, kjer se tudi soočamo s pomanjkanjem parkirnim mest. Naložba v Kisovcu je ena teh in zato sem vesel, da smo z njo poskrbeli tako za varnost pešcev kot tudi za pomanjkanje parkirnih mest,« je povedal.
Foto: Občina Zagorje
Pod planiško snežno kraljico se je tudi letos podala tudi skupina posebnih zasavskih navijačev. Ti so namreč s Čemšenika prišli v dolino pod Poncami navijat kar s salamo. Že šesto leto čemšeniški gasilci, ki so tudi iz vrst mesarjev, prav za planiške polete naredijo salamo velikanko. In to velikanko v pravem pomenu besede. Lanskoletna je merila 254,5, letošnja pa 242,5 centimetrov. Gre za iz metrov v centimetre preoblikovane slovenske najboljše skakalne rezultate ali rekorde. Letošnja dolžina salame se tako ujema z rekordom Nike Prevc 242,5 metrov.
Avto odpade
Salame zaradi dolžine ne gredo v avto, sploh ne, če so v njem tudi potniki. Zato jih člani PGD Čemšenik na Gorenjsko prepeljejo s kombijem. V Planico hodijo navijat za slovenske orle že več kot desetletje. Pred šestimi leti so začeli razmišljati, da bi s seboj imeli tudi nekaj posebnega navijaškega. Ob neki priložnosti, ko so pregledovali svoje smuči, se je porodila ideja, da bi nanje dali posebno salamo. Želeli so, da bi v Planici pokazali nekaj unikatnega. »Takšno salamo izdelamo le enkrat letno, saj je prav za Planico. Še nekaj v standardnih velikostih pa za praznovanje po tekmi v domačem gasilskem domu in v baru Pr’ Jadri,« povedo. Vodja lokala Jadranka Ferlin je med prvimi izven gasilskih vrst, ki na Čemšeniku sproti ve, kaj se vsako leto dogaja in kako tečejo priprave na navijaški izlet s salamo pod Ponce. Salama je narejena iz govejega in svinjskega mesa. Sicer ne gre za kakšen poseben ali značilen prav zasavski recept, je pa skrivnost domačih mesarjev iz gasilskih vrst. Skrbno ga čuvajo in zanj bojda ne ve nihče izven njihovih vrst.
Sestavine domača skrivnost
»Vsak da svoj delež recepture in se mogoče od leta do leta malo razlikuje, ampak ohranjamo neko enakost recepta. Izdelava salame je malo bolj zahtevna in je na tem mestu potrebno pohvaliti našega člana Andreja. Opravi res profesionalno delo prekajevanja in nato zorenja, kjer je potrebno posebno paziti na idealne pogoje, da je na koncu salama takšna kot je treba,« pravijo fantje.
Čeprav gre za navijaške salame, nanje nimajo navade dajati kakšnih navijaških dodatkov. Namesto slik skakalcev ali Planice ali zastavic raje poskrbijo za vrhunski okus in velikansko obliko, kar se jim zdi najpomembneje. Mesna velikanka za planiško velikanko, pravijo na kratko. Letos so iz te recepture naredili tudi mini salame v obliki olimpijskih krogov, ki so jih posvetili olimpijadi. To je obenem tudi edina drugačna vizualna oblika, v kateri so naredili kakšno salamo.
A ste prinesli salamo?
Skakaške salame iz Zasavja so zdaj že dobro znane tudi izven domačih meja. Če je Zasavje še vedno sicer znano kot rudarska regija, ga športni navijači zaradi čemšeniških gasilcev poznajo tudi po salamah. »Vi ste pa tisti, ki so lansko leto prinesli salamo«, »A ste salamo prinesli tudi letos?« in podobno namreč Čemšeničane sprašujejo na tekmi navijači.
Slovenski orli salame doslej na žalost še niso okusili. Gasilcem s Čemšenika je posebej žal, da niso prišli do Petra Prevca v njegovi zadnji tekmovalni sezoni. Podarili bi mu namreč prav celo. Zato pa so jo z velikim veseljem pojedli navijači.
Salama zaradi dolžine najdaljšega skoka ali rekorda slovenskih orlov utegne kdaj biti tudi predolga celo za gasilski kombi. Kaj bi fantje naredili v takem primeru? »Šli bi z avtobusom!« odgovorijo.
Foto: Jadranka Ferlin in PGD Čemšenik
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je podpisala sporazum o sofinanciranju gradnje regionalne ceste R1-221/1222 Hrastnik – Šmarjeta, s čemer se odpira začetek realizacije dolgo pričakovane investicije. Sporazum opredeljuje način in višino financiranja projekta investitorjev DRSI in Občine Hrastnik.
Projekt bo izboljšal prometno povezavo skozi Dol pri Hrastniku ter prispeval k večji varnosti in dostopnosti tako za lokalne prebivalce kot za tranzitni promet. Gradnja je načrtovana letos in prihodnje leto. Potrebna je še objava razpisa DRSI za izvajalca del.
Foto: ČZ
Tudi na našem uredništvu smo danes prejeli sporočilo o najdenem psu v Hrastniku, ki se je zatekel v Steklarno Hrastnik. Tam so ga sprejeli pod streho in ga nahranili, zatem pa začeli iskati rešitev.
O primeru smo povprašali tudi na Društvo proti mučenju živali Trbovlje. Društvo nam je posredovalo informacijo Steklarne, da po žival pridejo z veterinarske ambulante. Prav tako so na društvu o primeru obvestili Občino Hrastnik. Tam so odgovorili, da bo pes nameščen na veterinarsko ambulanto, kjer bodo preverili njegovo stanje in ali ima mikročip, nato pa bo naprej stvar urejevalo zavetišče za zapuščene živali v Sevnici, s katerim ima Občina Hrastnik sklenjeno koncesijo za opravljanje dejavnosti zavetišča za zapuščene živali.
Kot je bilo društvo naknadno obveščeno s strani ene od aktivistk, ki so pomagale pri objavah obvestila o najdenem psu, se je našla lastnica.
Foto: arhiv ČZ
