Šport klub Tornado z Izlak letošnje leto praznuje okroglih dvajset let obstoja. Začetki kluba so predvsem v znamenju Dejana Zorca in Miloša Bolteja, ki sta klub ustanovila, Zorc pa je skoraj ves čas obstoja kluba tudi predsednik. Klub združuje ljubitelje in lastnike starodobnih vozil ter avtokrosiste. Klub s 145 člani je izredno dejaven v obeh omenjenih panogah, zaradi česar člani dober del časa preživijo tudi na vožnjah in različnih dogodkih ter tekmovanjih, povezanih z obema panogama. Tekmujejo v avtokrosu za državno prvenstvo Slovenije v sklopu Zveze za avtošport Slovenije in za Evropsko prvenstvo CEZ. Namen sekcije za starodobna vozila pa so vsakoletna mednarodna turistična srečanja, pridobitev certifikatov starodobnih vozil in tekmovanja za prvenstvo Slovenije pod okriljem Zveze starodobnih vozil.
»Imamo podmladek in velike ambicije, je pa vse povezano seveda finančno. Sponzorska sredstva je težko pridobiti, je pa z rezultati, kakršne ima v avtokrosu Žiga Kraševec na evropskem prvenstvu, to lažje. Ambicije za naprej so. Trenutno imamo 13 zelo močnih voznikov, trenutno smo vodilni klub državnega prvenstva. Je pa ves čas moj cilj, da bi se čim več udeleževali evropskih dirk, da se avtomobili pripravijo po Fia standardih. Glede starodobništva pa imamo veliko željo enkrat nekje v Zasavju najti tak klubski prostor, kjer bi lahko na enem mestu razstavili starodobna vozila, listine, arhiv in drugo,« strne predsednik kluba Dejan Zorc.

Treba se je znajti
Avtokros je posebna športna panoga, ki za treninge in tekmovanja zahteva posebne pogoje. Društvo se v zasavski regiji že od začetka znajde tudi z improviziranjem in izvajanjem avtokros dejavnosti drugod. »V Sloveniji je glavna težava pomanjkanje prog. Trenutno je za državno prvenstvo samo v Moravčah. Pred leti smo imeli idejo, da bi kakšna proga nastala na Ruardiju. Se je pa v dvajsetih letih v klubu zvrstilo 25 avtokros voznikov,« doda.
Enako mnenje ima tudi Žiga Kraševec, ki v sklopu kluba Tornado tekmuje v avtokrosu. »V Zasavju je težko, s takimi avtomobili ni dovoljeno voziti po cesti, ampak samo na zaprtih poligonih,« meni. Kljub okrnjenim pogojem se lahko v klubu pohvalijo z uspešnimi vozniki, ki v avtokrosu osvajajo odlične uvrstitve. Žiga Kraševec je osvojil že številne pokale, kljub temu pa so še skrite želje. »Ambicije so, da domov prinesemo tudi še kakšen pokal s Češke. Lansko leto sem bil drugi, bomo videli, kako bo tokrat. Vsekakor se bomo trudili«. Prav tako uspehe žanje njegov mlajši kolega, 16-letni Marcel Knez, ki je sicer po starosti in klubskem članstvu trenutno najmlajši član in tekmovalec. »Moj prvi letošnji cilj je mladinsko prvenstvo na državnem prvenstvu in klubsko prvenstvo, da pridobim čim več točk za klub,« pravi.

17 tematskih turističnih izletov
Ob 20-letnici so v zagorskem Delavskem domu pripravili srečanje in razstavo s pokali, predmeti, medijskimi objavami, publikacijami in drugim. Zunaj so na ogled bili starodobniki. V klubu vsako leto tradicionalno pripravijo turistično srečanje starodobnikov zagorske doline v okviru občinskega praznika. Podajo se na različne izlete s tematsko noto. Udeležencem predstavijo zanimivosti kraja, od kulturne dediščine, kulinarike, gospodarskih panog do delovanja različnih društev.
Letošnje je bilo že 17. po vrsti, udeležilo se ga je 98 vozil in 240 udeležencev. V Trbovljah so obiskali društvo Perkmandeljc in si v prostorih nekdanje vašhave ogledali tematsko razstavo izdelkov iz premoga oblikovalke Marjete Hribar, podali so se nekaj metrov daleč v vhodni rudniški rov na Ajnzerju, nato pa obiskali še znamenito skulpturo Prometeja na Ostrem vrhu. Kot vsa leta doslej je starodobno karavano na poti po Zasavju spremljal moto klub Klukhena. Tornadu so ob okroglem prazniku podarili tudi posebej izdelan plakat.

Foto: ŠK Tornado

31. kolesarski Vzpon na Kum je v Zasavje letos privabil rekordno število tekmovalcev, navijačev in udeležencev. Na najvišji zasavski vrh se je podalo 146 kolesarjev. Kolesarje, ki so si zadali cilj povzpeti se na zasavskega planinskega očaka, je tudi letos tako na startu, kot med potjo in na cilju spremljala množica navijačev. Letos se jim je pridružil tudi legendarni podzemni rudarski škrat Perkmandeljc. »Menim, da je prireditev pomemben korak pri prepoznavnosti lokalnih krajev, srečal sem kar nekaj ljudi, ki so bili prvič na Kumu, navdušeni nad razgledi, okolico in prijaznostjo domačinov. Še se bodo vrnili,« pravi Ervin Renko iz Smučarskega društva Kum Dobovec. Z izpeljano prireditvijo je zelo zadovoljen. 
Absolutno najboljši rezultat  v kategoriji Ž (navadno kolo) je s časom 51:35:00 dosegla Polona Volk. V M kategoriji je najhitrejši ponovno bil Matej Lovše, s časom 38:22:00. Lovše je tudi večkratni zmagovalec vzponov na Kum v preteklih letih. V kategoriji E bike je najboljši čas dosegel Gašper Miha Hercog 24:57:90.  V ženski kategoriji E bike je slavila  Mojca Majdič s časom: 28:32:20.

Perkmandeljc za pospešek
Glavna atrakcija letošnje kumske dirke je bil Miha Deželak. »Progo sem malce spoznal tik pred vzponom, ko smo si celotno traso ogledali z avtom. Klanec je res strm, naklon je 20 odstotkov. Problem so vmesni makadamski deli ceste in predvsem višinska razlika 1000 metrov, kar mislim, da pove vse. Sicer pa, kondicija je, volja je, poglejte tudi množico ljudi, ki so prišli v podporo,« nam je tik pred startom povedal o izzivu. Zahtevnost proge poznajo tudi domačini in Zasavci na sploh. »Rečemo, da je junaško dejanje, če prideš na vrh. Vsi vzponi so težki, najtežji je klanec pod Lontovžem, kjer naklon ne popušča. Makadam na koncu je že uspeh,« povzame Renko. Za dodatno spodbudo je bil Miha na startu tudi tepen. Čeprav takšne krste izvaja sicer za novince na tekih po zasavskih podzemnih rudarskih rovih, je Perkmandeljc tokrat naredil izjemo. Dobrodelnik gor ali dol, njegovi palici tudi Deželak ni ušel. Na Kum se je podal v spremstvu Luke Jezerška. Na začetku jima je preglavice povzročala veriga, a so težavo s skupnimi močmi premagali. Deželaka so na Dobovcu in ob celotni progi spodbujali navijači, predstavniki KS in lokalna društva, na Kumu pa tudi župani in konjenica. Miha je v družbi triatlonca Iztoka Deželaka na vrh prispel nekaj minut pred pol dvanajsto uro.

Kum za dirko po Sloveniji?
Organizatorji vzpona razmišljajo, da bi progo na Kum uvrstili med proge za Dirko po Sloveniji. Menijo, da je ideja idealna tako za šport, kot za zasavski turizem. A kot prvi predpogoj bi nujno bilo potrebno urediti cesto, ki je na nekaterih delih zelo dotrajana in makadamska. »Za smučarsko društvo je to velik dogodek in potrditev, da dobra ekipa zmore to in še več. Predvsem pa se ne bojimo novih izzivov v povezavi z Dirko po Sloveniji, kjer si želimo da bo tudi Kum del etape. Seveda pa je veliko upanje sedaj na zasavskih občinah, da zagotovijo sodobno asfaltirano cesto, ki ne predstavlja nemogočega zalogaja. Ob 25 milijonih proračuna občine Trbovlje se z odločitvijo vodstva občine in občinskega sveta investicija lahko izvede še v letu 2025. Moja predvidena ocena investicije je 3,5%  letnega proračuna občine Trbovlje,« meni Renko.

Foto: ČZ

AJPES izpostava Trbovlje in Gospodarska zbornica Zasavje sta za zasavsko regijo objavila rezultate poslovanja v letu 2024. Na kratko povzeto je podatke iz letnih poročil za leto 2024 na AJPES predložilo 1.079 družb s sedežem v zasavski regiji. Družbe so imele glede na predhodno leto 26.588 tisoč evrov manj prihodkov in 15.107 tisoč evrov več odhodkov. Čisti dobiček je bil manjši za 34.066 tisoč evrov, čista izguba pa večja za 5.363 tisoč evrov. Zasavske družbe so ustvarile 1.341.754 tisoč evrov prihodkov, povprečna mesečna plača na zaposlenegav zasavskih družbah pa je bila2.219 evrov. Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je bila deveta najnižja med 12 statističnimi regijami. Tako na AJPES kot GZ Zasavje kljub nižjim prihodkom in višjim stroškom lansko leto ocenjujejo za poslovno dobro.

AJPES in GZ Zasavje zadovoljna
»Trend rasti pozitivnega poslovnega izida gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov se je nekoliko ustavil. Smo nekje na ravni leta 2021. Zmanjšali so se prihodki, medtem ko so družbe ohranile število zaposlenih in nekoliko zvišale plače v primerjavi z letom poprej. Poslovanje sp-jev pa je že več let konstantno, čeprav je tudi pri njih bilo ugotovljenega približno 2 odstotka manj neto dohodka. Tudi oni so povečali število zaposlenih in prihodke ter neto dodano vrednost,« pravi vodja izpostave AJPES Trbovlje Irena Murnc.
Kaj torej pomenijo za Zasavje za prihodnje leto in srednjeročno podatki AJPES? »Ocenjujem, da kljub večjemu zmanjšanju poslovnih izidov rezultati niso tako grozno slabi. Zavedati se moramo, da v Zasavju deluje 6 velikih družb in njihovi rezultati zelo vplivajo na končne rezultate poslovanja. Na drugi strani imamo mikro in majhne družbe, ki že leta dobro poslujejo in njihovi rezultati kažejo, da se ta trend lahko kaže tudi v prihodnjih letih. Odvisni smo predvsem od teh 6 velikih, skupaj zaposlujejo polovico vseh zaposlenih v Zasavju in ustvarijo tretjino neto celotnega dobička regije. Glede na to, da so se njihovi prihodki zmanjšali za 10 odstotkov, pri srednjih in majhnih pa so ostali na enaki ravni, lahko pričakujemo, da se v prihodnosti ta slika lahko popravi.«

Premalo za inovacije, raziskave in razvoj
Direktorica GZ Zasavje Tjaša Polc meni, da ocena poslovanja dejansko ni slaba, je pa slabša kot leta 2023. »Potrebno je izpostaviti, da teh rezultatov ne smemo jemati enoznačno oziroma je potrebno pogledati jih tudi v razmerju z ostalimi regijami v Sloveniji, na ravni EU in celotnega globalnega gospodarstva. Konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji se poslabšuje, predvsem zaradi velikih obremenitev zaposlenih in delodajalcev. Na eni strani novi in novi davki plač, prispevek za dolgotrajno oskrbo, zdravstveni prispevek in tako naprej, na drugi strani pa izgubljamo svoje mesto na lestvici konkurenčnosti in produktivnosti. To kaže, da še vedno premalo vlagamo v inovacije, raziskave in razvoj, da bi ohranili in okrepili konkurenčnost na mednarodnem tržišču. Razmere so danes bistveno drugačne, kot denimo še pred nekaj leti. Na globalni ravni se zelo hitro spreminjajo in naša podjetja se morajo nanje tudi zelo hitro odzivati, hkrati pa pričakujejo pomoč s strani odločujočih,« pravi.  

Foto: ČZ

Društvo prijateljev mladine Trbovlje pripravlja brezplačno dvodnevno usposabljanje Igraj, vodi, zabavaj. Usposabljanje je za vse, ki jih veseli delo z otroci in si želijo aktivno preživeti del poletja kot animatorji počitniškega varstva.
Usposabljanje bo potekalo 7. in 8. junija 2025 med 9. in 17. uro na sedežu društva (Rudarski dom, Trg svobode 11). Udeleženci bodo pridobili praktična znanja s področja vodenja skupin, organizacije iger in delavnic ter odgovornega ravnanja pri delu z otroci.
Po uspešno zaključenem usposabljanju prejmejo potrdilo in možnost sodelovanja v organizaciji poletnih počitniških aktivnosti za otroke.

Prijave na usposabljanje na https://forms.gle/cbVHHr77739yb94Q9
Dodatne informacije na info@dpmtrbovlje.si ali telefonu 041 618 414

Foto: ČZ

Zdravstveni dom Trbovlje organizira dodatni popoldanski termin za vsa samoplačniška cepljenja in brezplačna cepljenja krita s strani ZZZS za odrasle (od starosti 18 let dalje).

Cepljenja bodo potekala v četrtek, 29. maja 2025 od 17.00 do 19.00 v 2. nadstropju ZD Trbovlje, v ambulanti družinske medicine Aljaž Vesenjak, dr. med., spec. druž. med.
Izvajali bodo naslednja cepljenja:
– Klopni meningoencefalitis
– HPV (humani papiloma virus)
– Pnevmokokne okužbe (pljučnica)
– RSV (respiratorni sinicijski virus) – cepljenje nosečnic
– Hepatitis A, B
– Davica, tetanus, oslovski kašelj
– Tifus
– Ošpice

Foto: ČZ

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo SREČNO ZAGORJE je letos vse osnovne šole v občini Zagorje in Varstveno delovni center Zasavje povabilo k sodelovanju na 10. ustvarjalni delavnici na temo rudarjevo delo, orodje in oprema. Učenci so do konca aprila lahko ustvarjali na likovnem, literarnem in dramskem področju.

Na delavnici so sodelovale Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje in njena Podružnična šola Čemšenik, Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake – Podružnična šola Mlinše, Osnovna šola Toneta Okrogarja – Podružnična šola Kisovec,  Osnovna šola dr. Slavka Gruma Zagorje in Varstveno delovni center Zasavje – enota  Litija.Skupaj so ustvarili 89 tematskih izdelkov.

Ob jubilejni delavnici in letošnji 270. obletnici začetkov rudarjenja v Zagorju se je ocenjevalna komisija odločila nagraditi vse, ki so sodelovali v delavnici. Poleg risb so se nekateri lotili tudi modeliranja rudnika in orodja iz modelirne mase in kartona, ki so jih na ogled postavili v Rudarskem muzeju v Kisovcu.

Foto: arhiv RMED SREČNO ZAGORJE

V mesecu maju v Litiji poteka akcija Dobrodelna malica, v okviru katere lahko obiskovalci okrepčevalnice Pri mostu z naročilom malice ali z donacijo podprejo zbiranje sredstev za oskrbo zapuščenih muc na območju občin Litija in Šmartno pri Litiji. Zbrana sredstva bodo namenjena hrani, veterinarski oskrbi ter izboljšanju življenjskih pogojev muc, ki živijo brez pravega doma – pogosto lačne, bolne in prezrte.
V Društvu za zaščito živali Mačje mesto Litija prostovoljci vsak dan pomagajo zapuščenim in prostoživečim mucam. S svojim delom rešujejo bolne in poškodovane živali, jim nudijo oskrbo, hrano ter jim pomagajo poiskati nove domove. Pomemben del njihovega poslanstva je tudi ozaveščanje javnosti o odgovornem skrbništvu in humanem odnosu do vseh živali. S tem prispevajo k bolj sočutni in povezani skupnosti.

Akcijo organizira Regionalni center NVO, da poveže lokalne gostince, občane in nevladne organizacije v projekte z družbenim učinkom. Tako se je začelo sodelovanje med okrepčevalnico Pri mostu in društvom Mačje mesto, ki bodo z vašo podporo lahko pomagali muckom v stiski.
Pridružite se akciji, obiščite okrepčevalnico Pri mostu, naročite dobrodelno malico in prispevajte za dober namen. Od vsake naročene dobrodelne malice se nameni 1€. Lahko pa akcijo podprete z direktnim nakazilom društvu Mačje mesto, tako da pošljite sms z besedo MUCEK5 na 1919 in tako prispevajte 5€ ali poskenirate kodo in jim nakažete poljubni znesek preko spletne banke.

PRISPEVEK JE OGLASNO SPOROČILO ZA DOBRODELNI DOGODEK.

Foto: Društvo Mačje mesto

Predlagatelji letošnjih dobitnikov občinskih priznanj imajo še nekaj dni časa za oddajo predlogov za dobitnike zlatih in srebrnih plaket občine Zagorje ob Savi ter naziv častnega občana.
Poziv na spletni povezavi https://www.zagorje.si/razpis/1073982 je odprt do 30. maja do 12. ure. Na spletni povezavi je objavljena tudi dokumentacija, ki jo je potrebno izpolniti.
Odličja bodo podelili na slavnostni seji občinskega sveta v Delavskem domu Zagorje ob avgustovskem občinskem prazniku 31. julija.

Foto: ČZ

Rotary klub Zagorje Kum je za člane, kandidate, partnerske organizacije in goste tudi letos pripravil dan odprtih vrat, na katerem so predstavili svoje delo, rezultate in načrte. Po uvodnem nagovoru aktualnega predsednika kluba Mateja Strgarška je Janez Lipec (PDG Distrikt 1912) predstavil organizacijo Rotary International, ki povezuje 1,4 milijona članov po svetu ter Distrikt 1912, kamor sodi tudi klub Zagorje Kum.

»Poseben poudarek je bil namenjen uspešnim projektom kluba, kot so dolgoletno sodelovanje z OŠ dr. Slavka Gruma in VDC Zasavje, mednarodni projekt Tabor Mojca, v katerem vsako leto sodelujejo otroci iz petih držav, projekt Vodni agenti širšega Zasavja, ki je v treh letih dosegel 300 učencev ter okoljski projekt Od Triglava do Ohrida – End Plastic Soup, katerega ambasador za Balkan je postal prav Rotary klub Zagorje Kum,« pravi sekretar kluba Janez Lipec ml.
Osrednja gostja dogodka je bila članica kluba in direktorica Gospodarske zbornice Zasavje Tjaša Polc, ki je podala vpogled v razvoj, stanje in prihodnje izzive zasavskega gospodarstva.

Foto: arhiv RK Zagorje Kum

Župan Marko Funkl in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek sta v uporabo uradno predala cesto skozi OIC Hrastnik. Ta korak bo pripomogel k razvoju občine, saj bo omogočil izboljšano prometno povezljivost za Zasavje izredno pomembne cestne povezave. Investicija znaša 1.952.269,08 EUR, pri čemer je Občina Hrastnik prispevala 338.255,55 EUR. Dela so obsegala urejanje 632 metrov cestnega odseka R1-224 in odsek 1230 Hrastnik – most čez Savo.

Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek je ob otvoritvi povedala: »Z realizacijo temeljite rekonstrukcije smo odgovorili na dolgoletne potrebe lokalne skupnosti in poslovnih subjektov na tem območju. Omogočamo boljšo pretočnost prometa, večjo varnost pešcev ter prispevamo k višji kakovosti bivanja v občini Hrastnik. Z zadovoljstvom lahko povem, da je v vladi dovolj posluha in razumevanja za pomen izgradnje kakovostnega prometnega omrežja v državi, kar kaže dejstvo, da imamo v prihodnjih dveh letih za ta namen na voljo rekordno višino sredstev.«

Župan Marko Funkl pa je poudaril: »Prenovljena cestna povezava ob novi OIC Steklarna-TKI Hrastnik daje spodnjemu, bolj industrijskem delu občine, nov izgled, sodobno cestno povezavo, večjo protipoplavno zaščito ter predstavlja velik korak naprej k nadaljnjemu razvoju gospodarstva. Ker je to edina regijska povezava za ves promet, pričakujemo od države nadaljevanje izboljšav z večjo investicijo na cesti skozi Dol ter ureditev nekaterih dodatnih manjših odsekov pred izgradnjo ceste G2-108 Hrastnik – Zidani most, katere začetek gradnje prav tako pričakujemo prej kot v roku enega leta.«

Foto: ČZ