Občinski svet občine Zagorje ob Savi je na 17. seji med drugim potrdil prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Podelili jih bodo 31. julija v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje.
Zlati plaketi bosta dobila Filmsko ustvarjalno društvo Loke studio in Ladislav Kovač, posthumno pa jo bodo podelili tudi Franciju – Cenetu Koritniku. Srebrno plaketo bo prejel Janez Ocepek, med častne občane pa bo od letos dalje vpisan Roman Rozina.

Foto: ČZ

Dan državnosti so obeležili tudi zasavski policisti. Na proslavi v prostorih PGD Dol pri Hrastniku so podelili priznanja za različne službene jubileje. Zlati ščit policije je prejel Zdenko Dornik s PP Trbovlje, srebrnega Franc Križnik s PP Trbovlje ter Zoran Vidas in Nives Likar s PP Zagorje, bronastega pa Dušan Štok s PP Trbovlje. Znak policije za 30 let dela sta prejela Marko Kaluder s PP Zagorje in Gorazd Lipovšek s PP Trbovlje, za 20 let pa Aljoša Korošec s PP Zagorje. Nataša Turk in Anton Slapšak pa sta prejemnika bronastega znaka PVD Sever Zasavje.
Na generalni policijski upravi sicer potekajo tudi aktivnosti za okrepitev vrst. »Slovenska policija ima mnogo razlogov da nagovori mlade s svojim vzorom, integriteto in izredno zanimivim poklicem. Tudi sam ocenjujem, da je poklic policista še vedno zanimiv in vabim mlade v slovensko policijo. Poklic je tudi zelo raznovrsten, tako da lahko vsak zase najde svoj prostor v naših vrstah. Trg delovne sile je izredno dinamičen, kljub temu pa policija ponuja mladim zanesljivo službo, veliko kolegialnost, poleg tega pa so policisti tudi v stalnem stiku z ljudmi, jih varujejo, sodelujejo in vzpostavljajo partnerski odnos v lokalni skupnosti,« meni direktor Policijske uprave Tomislav Omejec.

Med največjimi načrti kibernetski kriminal
Policija gre sicer v korak tudi s časom in spremembami, ki jih ta prinaša. »Potrebno bo izboljšati kadrovsko situacijo. Ta trenutno ni najboljša. Imamo 7883 policistov, kar je prvič v zadnjih 15 letih pod številko 8000. Poleg za dodatno zaposlovanje bo največ poudarka v zagotavljanje osnovne varnosti. Policija je sicer pri tem prvi branik, ni pa edini. Želimo si, da se podrobneje vključijo tudi drugi, na primer civilna zaščita, gasilci in vsak posameznik. Varnost je kolektivna, ne individualna. Vse več je kibernetskega kriminala in digitalizacije. Na tem področju načrtujemo tudi več izobraževanja in novega kadra, saj se kriminal seli na splet. V preteklosti teh stvari nismo poznali, zato se bomo ustrezno organizirali in bo naše vodilo tudi naprej, da sta človeško življenje in varnost največja vrednota,« pa pravi v. d. generalnega direktorja policije Damjan Petrič.
Ob dnevu policistov so se spomnili tudi osamosvojitvene vojne. »Teh spopadov se spominjam bolj iz medijev, ker tam nisem bil in iz obvestil o spopadu na Holmcu. Bile so tudi žrtve, naknadno pa smo ugotovili, da je na ta dan v obrambi razglašena samostojnost in da je umrlo največ takratnih miličnikov. Policisti smo se kasneje zato tudi odločili, da dan policije obeležujemo 27. junija,« strne policijski veteran Alojz Klančišar iz PDV Sever Zasavje.

Foto: ČZ

V letošnjem šolskem letu je že štiridesetič potekalo vseslovensko tekmovanje »Tekmovanje čisti zobje ob zdravi prehrani«, na katerem so sodelovali tudi trboveljski osnovnošolci. Izvajalka vzgoje za ustno zdravje iz Zdravstvenega doma Trbovlje je vsak mesec nenapovedano obiskovala razrede in preverjala čistočo zob ter spodbujala otroke k vsakodnevni skrbi za zdravje svojih ust.
Na Osnovni šoli Trbovlje je letos slavil 3. B razred, na Osnovni šoli Tončke Čeč pa 6. B. Oba razreda sta se udeležila tudi prireditve v dvorani Tivoli, kjer so nastopili tudi akrobatska skupina Dunking Devils in Čuki. Na Osnovni šoli Ivana Cankarja je bil najuspešnejši 5. B razred, na podružnični šoli Alojza Hohkravta pa 2. C. Vsi zmagovalni razredi so prejeli priznanja in praktične nagrade.
»Posebna zahvala gre tudi vsem razrednikom, ki so s svojo podporo, spodbudo in sodelovanjem pomembno prispevali k uspehu učencev. Njihova vloga pri oblikovanju zdravih navad je neprecenljiva. Tekmovanje že desetletja uspešno združuje znanje, vzgojo in veselje do skrbi za zdravje. Iskrene čestitke vsem sodelujočim in zmagovalcem! Naj čisti zobje in lepi nasmehi ostanejo zvesti spremljevalci tudi v prihodnje,« pravijo v ZD Trbovlje.

Foto: ZD Trbovlje

V Zdravstvenem domu Trbovlje so okrepili ekipo, ki izvaja meritve kostne gostote. Zaradi ukrepa se je bistveno skrajšala čakalna doba, ta trenutno traja do 14 dni.

Za meritve se je sicer potrebno predhodno naročiti na številko 03 62 08 245 ali na email denzitometrija@zd-trbovlje.si vsak delovni torek med 12h in 13h ter vsak delovni četrtek med 13h in 14h. 

Foto: ZD Trbovlje

Projektu Mesto akrobatov na trboveljski Lakonci se obeta zanimiv dodatek. V sklopu podjetniškega centra za inovativne, sodobne podjetniške ideje, mlade podjetnike in podobno bo tudi botanika. Na nekdanji rudniški površini so namreč odkrili rastlino Dactylorhiza incarnata. Ker gre za zaščiteno vrsto orhideje, bodo kljub postavitvi podjetniškega centra poskrbeli tudi za njeno ohranitev. “Na Lakonci se je na degradiranem območju sčasoma razvilo sekundarno življenjsko okolje, kjer se je na manjšem delu razrasla mesnordeča prstasta kukavica. Gre za zavarovano vrsto orhideje, ki raste na sončnih rastiščih in cveti v maju in juniju,« pravijo na Zavodu RS za varstvo rastlin o rastišču na Lakonci, ki sicer meri 3700 m2.

Nazadnje 38 rastlin
Prstasta kukavica raste na vlažnih in močvirnih travnikih, ob robu mokrišč, v nižinah pa do sredogorja na bazičnih in apnenčastih tleh. Ogrožena je zaradi pregnojenih tal, zaraščanja in izsuševanja mokrišč ter zaradi tega zavarovana. Nevede jo uničujejo tudi ljudje. »Ljudje praviloma smatrajo zemljišča, revna z organskimi snovmi in bolj mokre travnike kot manj vredne, na drugi strani pa potem mislijo, da so ta območja bolj primerna za gradnjo. Na tak način posebne in redke vrste lahko izgubimo,« pojasnjujejo. Ob lanskem štetju so sicer evidentirali 38 rastlin.

Rastla bo drugje
Rastišče bodo zaradi projekta prestavili. Še vedno bo na Lakonci, le bolj severno od sedanje lokacije. Uvedli so že nekaj ukrepov za zaščito rastišča. Postavili so informativno tablo o rastišču in območje ogradili. Na območju se kosi le enkrat in biomasa se mora zaradi ohranjanja revnega stanja odstraniti. Prav tako so odstranili večino lesne zarasti in preprečujejo njeno ponovno razrast. Načrtovana nova lokacija bo vključena v Mesto akrobatov kot nadomestni habitat tako za omejeno zaščiteno orhidejo, kot tudi za druge vrste, ki za uspevanje potrebujejo takšen življenjski prostor. Mesto akrobatov bo tudi skrbelo za rastišče. »Tako kot spoštujemo dediščino rudarstva in stare industrije v Zasavju, spoštujemo tudi naravo, zato bo Mesto akrobatov raslo v sožitju z njo,« strnejo na Dewesoftu.

Foto: ČZ in Ljudmila Strahovnik

Tradicionalna zasavska prireditev Jamatlon je letos potekala že dvajsetič. Nekajkilometrskega podzemnega teka po rudniških rovih med Trbovljami in Hrastnikom se je udeležilo 42 ekip. Večinoma so bile iz Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine, premagovale pa so številne zanimive ovire od plazenja skozi cev do potiskanja rudarskega vozička, zunaj pa jih je pričakala še igra met bata škornja rikverc v kulmkišto – še ne olimpijska disciplina, katere ime bi bilo iz zasavščine precej težko prevesti.
Prihodu iz jame in knapuski malici je sledila zaključna prireditev s podelitvami nagrad, s svojim nastopom pa je dan popestril knapovski pevec Uroš Ržišnik z glasbenimi prijatelji.
Met bata škornja rikverc v kuolmkišto je tokrat najbolj uspel Borisu Filipovcu iz ekipe Iz strliša u Perkmandlcuva skrivališa, druga je bila Mira Košir iz ekipe Dolske gasilke, tretja pa Marija Kosmač iz ekipe Dome pč ne bit. Najhitrejše so tokrat bile ekipe Vozni park Ljubljana, Me 3 za hec, Gremlini, Povratak otpisanih in Ljar puobi.

8942 km daleč
Pik as (najbolj izkušen udeleženec) je postal Martin Hanžič iz ekipe Tri krasne pa dec. Domfrca (najbolj izkušena udeleženka) je bila Mira Koširiz ekipe Dolske gasilke. Lerhajer (najmanj izkušen udeleženec) je postal Tadej Koželj iz ekipe Gremlini, Lerhajerka (najmanj izkušena udeleženka) pa Polona Kulušić Flere iz ekipe Knap Škrinc’. Naziv Krajcnga (udeleženec iz najbolj oddaljenega kraja) si je prislužil Shinto Neronah iz ekipe Black&White, ki prihaja iz Kollama v Indiji. Ta je od Hrastnika oddaljen 8.942 km. Z drugimi besedami, če bi na Jamatlon prišel peš, bi potoval 2011 ur oziroma 84 dni.
Jamska kura (najbolj simpatična udeleženka) je postala Adrijana Lebič iz ekipe Hitra pošta, Luftrajder (najbolj simpatičen udeleženec) pa Luka Pušnikiz ekipe Šluosr. Najbolj izviren naslov ekipe je po mnenju organizatorjev izbrala ekipa Iz strliša u Perkmadlcuva skrivališa (Hana Strakušek, Vojka Vratič, Živa Dvoršak, Boris Filipovac in Jernej Adlešič). Nagrajeni so bili z nazivom Ohter prtija.

Najbolj v spominu Perkmandeljc
Nagrade za izvirna imena so prejele še ekipe Šmuarnčki, 3 krasne pa dec, Pasje mame in Grušč. Za najbolj srčno ekipo je bila izbrana ekipa Niki na kvadrat (Nika Kočnar in Nika Roglič), ki jima je pripadel naziv Herc šafla. Dritl kumarati ali najbolj tovariška ekipa so postali Jamski gluharji (Dina Špan, Simon Špan, Jurij Šmid in Deja Peperko).Takšno ime so si nadeli zato, ker so bili trije člani ekipe gluhi ali naglušni. Hoznšajzerja in Hoznšajzerko ali najbolj prestrašena udeleženca je izbral Perkmandeljc. Naziv sta prejela Mario Schäfer iz ekipe Pellewormis in Caterina Sinigoi iz ekipe Knap Škrinc’. Vsi pa so si verjetno najbolj zapomnili Perkmandeljca. Ta jih ni le strašil in jim nagajal, ampak je novince krstil tudi po zadnji plati.

Prvič najmlajši
Tokratni Jamatlon je bil družinsko obarvan, saj so pripravili tudi mini Jamatlon. Prostovoljci Društva prijateljev mladine Trbovlje so skrbeli za poslikavo obraza, z njimi so otroci izdelovali figure iz balonov in se preizkusili v pripravi ene tradicionalnih knapovskih jedi – funšterca. Društvo Marionetno Gledališče Jurček je prikazalo upravljanje prav posebnih lutk, marionet, kar so lahko preizkusili tudi otroci.
Za pokušino, kako so se v Zasavju otroci včasih igrali in zabavali brez telefonov, tablic in računalnikov, pa so poskrbeli zaposleni v Zasavskem muzeju Trbovlje. Pred Mlakarjevo hišo v Hrastniku so pripravili številne zanimive igre za otroke: vožnjo z driterjem, hojo s hoduljami, skakanje po tančnici in čez gumitvist ter tekmovanje v poganjanju »feltne ud pecikla«. Vsak od otrok je prejel tudi priznanje in naziv super Mini jamatlonec ali super Mini jamatlonka.

Foto: Hana Cerovšek, Martina Drobne

V zlato knjigo so v Zagorju letos vpisali 43 novih učencev osnovnih šol in dijakov zaključnih letnikov Srednje šole Zagorje. Od leta 1977 je v zagorsko zlato knjigo vpisanih 1996 imen.
Iz OŠ Toneta Okrogarja se je v knjigo  na novo vpisalo 18 učenk in učencev, iz OŠ Ivana Skvarče 15, iz OŠ Ivana Kavčiča Izlake 6, iz Srednje šole Zagorje pa 3 dijakinje in 1 dijak.

Zbrane je tudi tokrat nagovoril župan Matjaž Švagan. »Danes je dan, ko se boste zaradi vaših uspehov in truda zapisali v zlato knjigo, kamor se najboljši vpisujejo že desetletja. Zato vam ob tej priložnosti čestitam in vam želim veliko uspehov v prihodnje. Tudi, če boste kdaj padli, se poberite z mislijo, da je pred vami še veliko uspehov. Včasih je težko, a prav s trudom, motivacijo in trdno voljo bo vaša pot še uspešnejša. Želim si, da ohranite ponos, ker prihajate iz zagorske doline in iz Zasavja tudi takrat, ko vas bo pot vodila v druge kraje po Sloveniji in v tujino,« je poudaril. Vsakemu od zlatih vpisanih je župan za darilo izročil pisalo z vgraviranim imenom.

Foto: Robi Verbajs

V odpiranju vrat prihodnosti pride prav tudi staro. Da tudi v turizmu to ni odveč, ugotavljajo tudi krajani zasavske vasi Podkum. V sklopu turistične ponudbe so se namreč odločili za organizacijo prvega boljšjega sejma. Idejo zanj je dala predsednica Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum Marija Čop, sicer znana ambasadorka zasavske kulinarike in turizma iz gostišča Čop. Sejem so pripravili s Športnim društvom Podkum. Ker sta odziv in obisk bila dobra, nameravajo sejem prirejati tradicionalno. »Ponovno prihodnje leto, tako zaenkrat načrtujemo. V vsakem primeru pa bo drugo leto časovno prej. V tem času so namreč že prve košnje mrve, gasilske  veselice in drugi dogodki,« pravi Čopova. Sejem so poimenovali Hribovski boljšji zaradi drugačnega povpraševanja za robo. Naslednje leto bodo krog prodajalcev še bolj razširili ter dodatno sejem popestrili tudi družabno. Poleg hrane in pijače bodo še vinarji, harmonika, roba iz ročnih del… in še nekaj idej snujejo.

Že prvič tudi od drugod
Že letos prodajalci niso bili le iz Zasavja, kar je organizatorje še posebej razveselilo. »Najbolj je izstopal prodajalec iz Logatca. Imel je starinske artikle, med njimi tudi več kot 50 let stare izvode časopisa Pavliha. Neprodane izvode je daroval v Čopov muzej. Tudi izkupiček od usnjene jakne je gospod iz Celja daroval našemu turističnemu društvu,« doda Čopova. Najbolj so po mnenju obiskovalcev izstopale članice društva Kmetic in žena Izlake-Kolovrat-Mlinše. Poleg ročnih del so imele tudi srečelov z domačimi dobrotami. Rezanci, domač fižol, keksi, pecivo…, dobitna pa je bila prav vsaka srečka.

Naprodaj tudi šolska vrata
Najbolj zanimiva so bila več kot 100 let stara vrata Osnovne šole Podkum. Eden od zainteresiranih zanje se je tako navdušil, da je šel domov izmerit, ali se bodo prilegala. Da sejem postane tradicionalni, je predlagalo tudi več kupcev in obiskovalcev. Nekateri so predlagali tudi, da bi ga še enkrat organizirali že letos. Tradicionalnega si želijo tudi organizatorji. Še posebej, ker tovrstnega doslej na Podkumu še ni bilo. Kot pravi Čopova, je za koga prodajanje in kupovanje na boljšjem sejmu revščina, a sama meni prav nasprotno. Prav na takih sejmih človek pogosto naleti na stvari, ki jih drugje težko ali sploh ne dobi. Zato je treba tovrstne sejme povezovati z mislijo »pospravi in prodaj ali daruj«.

Foto: arhiv MČ

Na regijskem odlagališču na Marnem je prišlo do požara. Gasilci so ga pogasili in preprečili razširitev. Vzroki in podrobnejše informacije še niso znani, po neuradnih navedbah vodstva Ceroz gasilci ocenjujejo, da je vzrok požara samovžig.

Foto: DŠ

V Šklendrovcu in na Razpotju potekajo sanacijska dela za odpravo posledic škode v poplavah avgusta 2023. Vrednost del na lokalni cesti Šklendrovec–Boriče–Podkum v Šklendrovcu znaša 411.219 evrov z DDV, dela pa bodo zaključena predvidoma v enem mesecu. Prav tako bo v enem mesecu zaključena sanacija na lokalni cesti Razpotje–Kolovrat–Orehovica na Razpotju, vrednost naložbe pa je 852.293 evrov z DDV. Sredstva za sanaciji je Občina Zagorje ob Savi pridobila iz naslova naravnih nesreč iz leta 2023.
Te dni se bo začela sanacija javne poti Tirna–Kapla–Oblog, naložbena vrednost znaša 62.449 evrov z DDV, v načrtu pa je še obnova javne poti Na bregu v KS Rudnik–Toplice. V pripravi je tudi sanacija velikega plazu nad javno potjo Prečna pot–Cesta zmage, ki bo velik poseg v prostor. Trenutno je v zaključni fazi recenzija PZI dokumentacije, objavljen je tudi razpis na portalu javnih naročil za izbiro izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del.

Foto: Občina Zagorje