Na letošnjem Dewesoft Summer Campu je sodelovalo 44 študentov iz Slovenije, Španije, Italije, Hrvaške, Francije, Estonije, Nemčije, Velike Britanije in Nizozemske. Slovenijo je zastopalo 13 študentov različnih slovenskih fakultet, kar je največ doslej. Med vsemi udeleženci je bilo 6 doktorskih kandidatov. 
Posebnost letošnjega kampa je bila uporaba petih posebej predelanih vozil Mini Cooper. Vozila so pripravili za različne tehnične izzive. Udeleženci kampa so vanje vgradili Dewesoftovo merilno opremo in se pomerili v šestih zahtevnih inženirskih nalogah na posebej urejenem poligonu. Poudarek izobraževalnega programa je bil dekodiranje CAN signalov, GPS pozicija, precistnostna vožnja, analiza pospeševanja in zaviranja, nadalje s področja meritev hrupa in vibracij s pomočjo merilne celice. Izzivi so bili zasnovani na natančnih meritvah z Dewesoftovo visotoketehnološko opremo, projektnem vodenju in upravljanju finančnih sredstev ter opreme, inovativnosti ter ekipnem duhu sodelovanja. 
Ob zaključku kampa je pet mednarodnih študentskih ekip izvajalo meritev in svoje projekte predstavilo strokovni komisiji inženirjev podjetij Dewesoft in Akrapovič. 

Kot nagrado so člani zmagovalne ekipe prejeli brezplačno udeležbo na Dewesoftovi mednarodni merilni konferenci, ki bo aprila prihodnje leto potekala v Laškem. »Študentom, ki pridejo po znanje, želimo ponuditi izzive, ki si jih bodo zapomnili za vedno. Merilno tehniko lahko najbolje spoznaš skozi realne naloge, avtomobilske meritve pa so med najbolj kompleksnimi in prav zato se iz njih največ naučimo. A globoko verjamem, da dosežemo najboljše rezultate, ko združimo učenje in zabavo. Dewesoft je nastal iz te filozofije in prav to vzdušje smo želeli ustvariti tudi na Summer Campu. Mladim želim, da domov odnesejo ogromno znanja in nepozabne izkušnje. S Summer Campom pa v podjetju začenjamo novo poglavje. Skozi meritve želimo približati študentom in dijakom v šolah razumevanje fizičnega sveta. Ponosni smo na sodelovanje skoraj cele zasavske doline in hvaležni vsem, ki so pomagali pri pripravi tega dogodka,« pravi dr. Jure Knez, predsednik in ustanovitelj Dewesofta.

Foto: arhiv Dewesoft

Občino Zagorje ob Savi je v preteklem obdobju prizadelo več neurij. Zaradi posledične škode, ki so jo povzročili plazovi, je bila potrebna sanacija več cestnih odsekov. Sanacija odseka Podkrnica–Mošenik–Sava je znašala okoli 800.000 evrov, sanacija javne poti Tirna–Kapla–Oblog 62.000 evrov, sanacija ceste Razpotje–Kolovrat–Orehovica okoli 900.000, sanacija odseka Šklendrovec–Klenovik–Podkum pa okoli 400.000. Na slednjem je v letošnjem in prihodnjem letu načrtovana še druga faza rekonstrukcije v vrednosti okoli 500.000 evrov.
Največji plaz v zgodovini zagorske občine doslej pa je plaz Prečna pot–Cesta zmage 16, nad avtobusno postajo v Zagorju ob Savi. Ogroženih je 15 objektov in občinska ter državna infrastruktura. Sanacija bo znašala okoli 13,1 milijona evrov. Plazenje je posledica intenzivnih padavin avgusta 2023, ki so povzročile poškodbe in potrebno sanacijo na površini v velikosti 3,5 hektarja.

Zahtevna sanacija
Po potrjenem sanacijskem načrtu s strani občinskega sveta Občina z lastniki zemljišč sklepa potrebne dogovore in pogodbe o izvedbi sanacijskih del za zavarovanje nepremičnin na tem območju. »Na podlagi geoloških raziskav je bilo ugotovljeno, da je plazina tako globoka, da je potrebno območje zavarovati z globinskimi podpornimi konstrukcijami, piloti, kamnitimi izložbami in drenažami, ki bodo področje stabilizirali. Poleg tega bo na ta način varovano stanovanjsko naselje,« pravi Ivo Vrtačnik z Občine Zagorje. S podpornimi konstrukcijami in ostalimi ukrepi bo zavarovano plazovito območje stanovanjskih objektov ter z regulacijskim zidom pred morebitno zajezitvijo zaščiten potok Medija. Plaz ogroža tudi večji pretočni bazen meteornih voda ob potoku Medija in bi ob sprožitvi plazine lahko zajezil potok Medija ter povzročil katastrofo večjih razsežnosti. Urejeno bo odvodnjavanje in izvedena sidrana pilotna stena. Prav tako bo izvedena rekonstrukcija mostu čez Medijo, gradnja nadomestnega mostu in širitev Pečarjeve ulice. Sanacija, ki bo sofinancirana tudi s strani ministrstva za naravne vire, je sedaj v fazi podpisa pogodbe z izvajalcem. »Če bodo izpolnjeni vsi predpogoji, bi uvedba v delo in začetek del lahko bila v letošnjem septembru. Dela naj bi predvideno trajala do 28 mesecev. Po zakonu o odpravi naravnih nesreč je predvideno sofinanciranje do konca leta 2027. Projekt z vsemi stvarmi, ki sodijo poleg, pa naj bi bil po investicijskem programu predvidoma zaključen do konca leta 2028,« še doda Vrtačnik.

Foto Občina Zagorje

Dobovec je v noči s srede na včeraj obiskal medved. Čeprav incidenta ali poškodbe k sreče ni bilo nobene, je krajanom nagnal v kosti kar nekaj strahu. »Bratov pes je okoli 22. ure vztrajno lajal. Zjutraj pa smo opazili, da sta v čebelnjaku izruvana dva panja. Medved ju je odnesel kakšnih 20 metrov stran na travnik, pojedel in se vrnil v gozd,« pove krajan MR. Dogodek se je pripetil v sosedovem čebelnjaku, v neposredni bližini njegove hiše, od katere je oddaljen kakšnih 25 metrov. Kot pove, mu ni znano, da bi medveda kdo podil, ampak je odšel sam.
Čeprav kakšne večje škode ni, je nekaj strahu in neprijetnih občutkov vseeno povzročil. »Trenutno se bojimo nekaterih gibanj, na primer s kolesi po naravi, nabiranja gob in podobno. Pri moji družini in meni neskončnega ali pretiranega strahu ni, je pa vseeno neprijeten občutek, kar je logično. V našem okolju toliko medvedov, kot jih je danes, ni bilo nikoli. To bi bilo treba regulirati, dodaja«.

Trenutno 5 do 8
Dogodek in stanje opisuje tudi starešina LD Dobovec Tomaž Trotovšek. »Zadnjih nekaj let so medvedi na Dobovcu stalnica. Tu tudi prezimujejo. Na grobo rečeno naj bi jih bilo od 5 do 8. Nekaj družine, ostalo posamezni. Ta, ki nas je obiskal zdaj, je kakšno leto ali dve star, ki je iskal hrano. Na Dobovcu lovci medvede spremljamo tudi z video kamerami. Enega imamo vsak dan na krmišču na Ključevici, videvamo večjega v Završju, lani je bila medvedka z dvema in ena z enim mladičem,« doda.
Na Dobovcu po navedbah starešine večjih škod zaradi medvedov ni. Ta zadnja je druga ali tretja letos. Večino škode, gledano s kmetijskega stališča, povzroča druga divjad. Na lovce se pogosto obračajo z vprašanji in kritikami, kaj lahko storijo oziroma zakaj ne ukrenejo ničesar. »Lovci smo zelo stisnjeni. Če bi se škoda redno oziroma večkrat pojavljala po istem osebku, bi bil izreden odvzem. Medved je sicer zavarovan, odgovorna za to področje je država, Zavod za gozdove. Ta plačuje delno škodo. Z medvedi gospodari država, ne lovci. V zadnjih 2, 3 letih dobimo največ odločb za odstrel, v poletnih mesecih. Takrat so mladiči, vsako leto pa odločbe nato padejo, ker jih država ne spiše tako, da ne bi. Pri lovskih prednikih ni prihajalo do takih situacij in konfliktov, sedaj pa je kup enih interesov in je, kot je,« pove.

Medvedjih krmišč ni
Verjetno bi bil smiseln in vsaj do neke mere učinkovit ukrep da bi medvedi manjkrat prihajali v naselja ali bližino postavitev kakšnih namenskih krmišč v gozdovih. Takega na Dobovcu nimajo. »V skladu z letnim načrtom imamo krmišča za muflone in jelene in medved v iskanju hrane pride tudi tja. Posebej za medvede pa jih ni,« pojasni.
Kot še pravi, imajo dobovški lovci dober odnos s kmeti in ni nekih velikih težav zaradi živali ali škode. Tudi marsikje po Sloveniji sicer perečo problematiko glede bivanja domačih vzrejnih živali lovci na Dobovcu ocenjujejo za primerno. »Večinoma imajo kmetje ustrezno urejena ter zavarovana bivališča svojih živali. Glavnina je urejena, tudi razumevanje je. Zato sigurno prihaja tudi do manj problematike in škode, kot bi sicer,« poudari.

Foto: NR

V Zagorju ob Savi je bilo konec minulega tedna pestro dogajanje. Po četrtkovi osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku sta obiskovalce petkove Noči pred nočjo razgrela ansambel Poskočni muzikanti in Jan Plestenjak.
V soboto je bilo že zjutraj živahno na tržnici Pod uro, kjer se je zbralo nekaj več kot 20 pohodnikov, ki so se odpravili na 20. pohod po zagorski dolini.
Nekaj manj kot 100 kolesarjev se je tudi letos udeležilo kolesarskega vzpona na Zasavsko Sveto goro. Rezultati dirke so na povezavi https://koloklub.si/wp-content/uploads/Rezultati/RezultatiZG2025.pdf

Zvečer so se številni tekači pomerili na 20. teku po zagorski dolini. Najbolj vztrajnih ni odvrnil niti močan dež, ki je zagorsko dolino zajel ravno v času teka. Rezultati so na spletni povezavi https://sdizlake.si/posts/166
Občina vabi tudi na druge prireditve, ki bodo potekale v prihodnje. Kam vse bo moč iti in kaj vse se bo še dogajalo, je objavljeno na povezavi https://www.zagorje.si/Files/TextContent/150/1752749924525_www_bro%C5%A1ura_zg2025_02.pdf

Foto: Klemen Vukič

V sklopu prireditev ob občinskem prazniku občine Zagorje ob Savi so v Weinbergerjevi hiši odprli prenovljene prostore Turistično informacijskega centra Zagorje.
TIC bo odprt ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob četrtkih in petkih od 12.30 do 13.30.
Ob tej priložnosti je izšla tudi nova turistična karta zagorske občine. Na njej so označene poti do turističnih znamenitosti in opisi nekaterih biserov, ki jih skriva zagorska dolina. Na voljo je v Turistično informacijskem centru.

Foto: Robi Verbajs

V Delavskem domu Zagorje so ob občinskem prazniku tudi letos nagradili zaslužne občane. Županova priznanja so prejeli Alojz Klančišar za izjemno prostovoljno delo in predanost lokalni skupnosti, Helmut Maurer za ohranjanje steklarske zgodovine v Zagorju ob Savi, Gasilska zveza Zagorje ob Savi za 70 let delovanja in smučarska sekcija VDC Zasavje za izjemne dosežke na zimskih svetovnih igrah Specialne olimpijade v Torinu.
Zbrane je pred podelitvijo najvišjih občinskih priznanj slavnostno nagovoril župan Matjaž Švagan. »Politika je stroj, ki od politika zahteva dialog s prihodnostjo in odgovornost do preteklosti. V dialogu z vami, spoštovani Zagorjanke in Zagorjani, sem se v treh desetletjih županovanja naučil, da so srčnost, iskrenost, prizadevanja za skupno dobro in transparentnost tiste vrednote, ki v življenju štejejo. Na njih stavite vi in nanje stavim tudi sam. Ponosen sem, ko slišim, da nekdo reče, da v času mojega županovanja te vrednote tudi občuti. Sam še vedno, kljub vsej tehnologiji, najbolj verjamem v človeka, verjamem v vas in v vse nas,« je med drugim poudaril. Ob koncu je občanom čestital ob prazniku z besedam: “Zagorjanke in Zagorjani imamo moč za dobra dela, za plemenitost. Hvala vam za vse, kar smo in bomo skupaj še ustvarili. Vse najboljše, moja zagorska dolina.«

Srebrno priznanje Občine Zagorje ob Savi je prejel Janez Ocepek, inženir kmetijstva, ki je 34 let delal kot terenski kmetijski svetovalec na območju občine Moravče.
Zlata priznanja so prejeli Ladislav Kovač, trener strelskih mlajših selekcij Strelskega društva Kisovec, Filmsko ustvarjalno društvo Loke studio, ki skoraj 15 let ustvarja v Zasavju in pomembno sooblikuje podobo neodvisnega filma v Sloveniji, posthumno Franc Cene Koritnik, ki je v zagorski dolini na vsakem koraku pustil svoj pečat in Roman Rozina, novinar, publicist in pisatelj.
Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi župani in predstavniki številnih sosednjih občin ter delegacije iz pobratenih mest Aleksinac iz Srbije, nemškega Kemnatha, Starega Grada z otoka Hvara in češkega Havirova.
V prvem delu slovesnosti je za glasbeno popestritev ob klavirski spremljavi Simona Prašnikarja poskrbel baritonist Darko Vidic, prireditev pa sta povezovali Karmen Cestnik in 12-letna Ema Vogrinec, učenka OŠ Ivana Skvarče. V drugem delu pa je obiskovalce zabaval Tilen Artač, ki je ob koncu z violinistom Klemnom Bračkom zaigral na violončelo. 

Foto: Klemen Vukič

Zaradi zelo slabe vremenske napovedi Občina Zagorje ob Savi odpoveduje koncerte Jelene Rozge, Mirana Rudana in ansambla Unikat v sklopu Zagorske noči, ki je bila načrtovana za 2. avgusta.
Koncerti na petkovi Noči pred nočjo (1. avgusta 2025) ostajajo na sporedu. 

Foto: ČZ

Potem, ko je v zadnjih mesecih Zasavje spet močno razburila zadeva glede Holcima, naj bi se stvari sedaj začele urejati in popravljati. Po odkritjih so se odvijale precej drugače, kot je bilo sprva povedano in kot bi bilo pravilno. Trboveljski, zagorski in hrastniški župan so enotno in ostro poudarili, da težke in škodljive industrije ne bodo več dopustili. Zmotilo je predvsem to, da se je prodaja odvijala po tihem, brez vednosti Zasavčanov. Župani in Eko krog so se nemudoma sestali z vodstvom Holcima, te dni pa je razburila novica, da naj bi Holcim bil v resnici prodan že pred meseci oziroma že pred sestankom vodstva z Občinami. Očita se tudi več nepravilnosti. Med drugim da Občina Trbovlje sploh ni imela zakonske predkupne možnosti. Ko jo je lahko uveljavljala, pa je Holcim po navedbah župana v medijih ni upošteval. Pojavljali so se tudi očitki o nepravilnih postopkih, nepopolni dokumentaciji, zavlačevanju rokov, zavajanju in podobno. Holcim je kupil podjetnik Marjan Šuštar iz Litije za 2 milijona.

Obšli predkupno pravico?
Toliko naj bi ponudila tudi Občina Trbovlje, a so Holcim prodali njemu. Kljub temu je Občini Trbovlje, kot je za medije povedal župan Poznič, Holcim konec aprila vročil obsežno, več kot 100-stransko pogodbo, a brez priloženih več prilog. Občina je odgovorila, da se v roku predkupne pravice za slednjo ne more odločiti na podlagi nepopolne dokumentacije in brez popolne seznanitve z zadevo. Ko so prejeli zahtevane manjkajoče dokumente, jo je uveljavljala.
Ker pa naj bi se odzvala po preteku 15-dnevnega roka, so na Holcimu mnenja, da predkupna pravica ne velja več. Po izbruhu afere se sedaj poskušajo dogovoriti izven sodno. Na Občini Trbovlje so včeraj brez prisotnosti odvetnikov in medijev imeli sestanek župan Zoran Poznič, kupec Marjan Šuštar in direktor Holcima Pavel Marđonović. Vsebina sestanka še ni znana. Od dveh izmed njih pa smo neuradno izvedeli, da je bil sestanek uspešen, da so zadovoljni z začetimi pogovori in doseženim in da naj bi dogovore zaključili in našli rešitev na naslednjih sestankih. Na sestanku ni bilo nobenega drugega zasavskega župana.

Foto: ČZ

Zasavska regija je zaključila pomemben razvojni proces. Z zadnjim, tretjim dodatkom k Dogovoru za razvoj Zasavske razvojne regije, so potrjeni vsi prednostni projekti za obdobje 2021–2027. Za Zasavje to pomeni pomemben razvojni korak. Od boljšega dostopa do pitne vode in bolj urejenih kanalizacijskih sistemov, do novih zelenih površin, kolesarskih poti, podpore podjetništvu in učinkovitejšega trajnostnega javnega prometa. Skupna vrednost vseh projektov znaša več kot 20,9 milijona evrov. Od tega bo skoraj 14,5 milijonov sofinanciranih s strani Evropske unije in Republike Slovenije.
Dogovor vključuje projekte, ki jih je v regiji opredelil teritorialni razvojni dialog. Ti so spodbujanje lokalnega podjetništva in ustvarjanje delovnih mest, boljši dostop do kakovostne pitne vode, posodobitev vodovodnih sistemov v večjih naseljih, varovanje narave in zmanjševanje onesnaženja ter boljša prometna povezanost in trajnostna mobilnost.
V okviru Dogovora za razvoj regije sta bila narejena dva pomembna koraka, ki nakazujeta širši razvojni premik. Prvi zadeva okrepitev ključnih vsebin Sklada za pravični prehod, saj bo del sredstev usmerjen v posodobitev obrtno-industrijskih con ter v skupni regijski projekt za izboljšanje dostopnosti in kakovosti izobraževanja. V ta projekt bodo vključene vse osnovne in srednje zasavske šole. Drugi premik se kaže v okrepljenem medobčinskem sodelovanju – med potrjenimi projekti regijske narave, kot sta Regijska celostna prometna strategija in Zelena vez, se kažejo pozitivni premiki v medobčinskem usklajevanju.

Predsednik Razvojnega sveta regije Marko Funkl poudarja, da je Zasavje v zadnjih desetletjih nosilo posledice prestrukturiranja po zaprtju energetike. Teritorialni razvojni dialog je bil za regijo ključna priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev nadoknadi zaostanek. »Za našo regijo je ta razvojni dialog ključen, če želimo ujeti konkurenčnost z drugimi deli Slovenije. Razvojni svet zasavske regije je pri vseh teh projektih sodeloval. Gre za praktično edino obliko formalnega regionalnega povezovanja na politični ravni in dokler ne bomo imeli v državi regij, ki si jih nekoč želimo, tudi s pristojnostmi in denarjem, je to v bistvu edina struktura, ki potrjuje in pregleduje in ima nadzor nad celotnim razvojnim dogajanjem v regiji. Mislim, da je ključna pri vsem skupaj Regionalna razvojna agencija. Gre za štiri srednje velike slovenske občine, ki po mojem mnenju delajo dobro in včasih spregledamo razvojni učinek, ki ga naše občine imajo,« pravi.
Veliko pozitivnosti vidi tudi direktorica RRA Zasavje Anja Šerc. »Uspešno zaključen teritorialni razvojni dialog pomeni, da smo se uspešno pripravili ter uskladili razvojne prioritete znotraj okvirjev v Dogovoru za razvoj regij. To pomeni 12 novih projektov v skupni vrednosti skoraj 21 milijonov evrov, ki se v veliki meri financirajo z naslova evropske kohezijske politike, svoj delež pa dodajajo tudi država in občine. Vsi projekti, za katere so zdaj zagotovljena kohezijska sredstva, bodo prispevali h kakovosti življenja v regiji,« meni.

Foto: Občina Hrastnik

Že več mandatov občinskih oblasti je stara namera o rušenju paviljonov v centru Trbovelj. Vsaka nova občinska oblast je napovedovala rušenje objektov, zgodilo pa se ni nič. Večina občanov je kljub kritikam že opustila upanje, da bo projekt kdaj tudi realiziran, sedaj pa so se vendarle začela rušilna dela. »Občina je najprej morala odkupiti paviljone. Aktivnosti smo pospešili v zadnjih dveh letih in našli nadomestni lokaciji v prostorih bivšega hotela za lekarno in trafiko, ki sta želeli na tem območju ostati. Poslovne prostore smo v letošnjem letu temeljito prenovili, čemur je sledila selitev. Obenem smo morali najti tudi soglasje z drogerijo Tuš, s katero smo imeli sklenjeno najemno pogodbo. Vse to ne gre čez noč, ampak zahteva leta prizadevanj, da lahko danes odstranjujemo paviljone in uredimo trg,« pojasnjujejo na Občini Trbovlje. Izvedba bo potekala v nekaj fazah. Najprej bodo odstranili paviljone in začasno uredili trg z namestitvijo urbane opreme ter ozelenitvijo, kar naj bi predvidoma zaključili do konca prihodnjega meseca. S končano prvo fazo bo odprt pogled na spomenik revolucije, kakršen je bil ob njegovi postavitvi. Projekt nove podobe naj bi bil zaključen do konca leta, izvedba pa v prihodnjih. Prva faza projekta stroškovno znaša 79000 evrov, sredstva so zagotovili v občinskem proračunu.

Za paviljoni so tudi parkirišča, namenjena stanovalcem večstanovanjskih blokov in strankam lokalov, ki ostajajo. Kot zagotavljajo na Občini, parkirišč ne bodo odstranjevali. Nemalo občanov je zmotilo tudi, da naj bi na prostoru porušenih paviljonov bil prireditveni prostor. V bližini je na manjšem območju prireditveni prostor pri Delavskem domu, v knjižnici, v športni dvorani, občasno na ulici pri muzeju in podobno in jih je dovolj. »Trg revolucije v prvi vrsti nikakor ne bo prireditveni prostor. Bo trg, namenjen druženju, preživljanju prostega časa. Večjih prireditev na tem območju zagotovo ne bo, saj trg ni primeren, niti dovolj velik za kaj takšnega. Mogoče se bodo tu občasno odvijale manjše kulturne prireditve. Glede na to, da imamo v našem mestu približno 15.000 prebivalcev, se nam zdi, da je površin za druženje, prireditve, rekreacijo in šport vsekakor premalo. To je tudi razlog za izvedbo projektov, kakršne je ta, saj verjamemo, da dvigujejo kvaliteto življenja naših občanov,« odgovarjajo na Občini.

Foto: ČZ