Ena največjih zanimivosti v Zasavju je dimnik nekdanje TET. Objekt, ki bo prihodnje leto obeležil petdesetletnico in ki po višini prekaša celo nekatere okoliške hribe, je po desetletjih delnega reševanja okoljske problematike v Zasavju z zaprtjem TET prenehal delovati.Z nekaj več kot 360 metri višine ni le najvišji dimnik v Sloveniji, ampak tudi najvišji v Evropi in sedmi najvišji na svetu. Po velikosti med drugim prekaša tudi sloviti pariški Eifflov stolp. Kot takšnega bi ga bilo moč uporabiti za marsikatero nadomestno stvar. V preteklih letih je bilo danih več idej o njegovi preobrazbi. O preureditvi v adrenalinsko točko z različnimi aktivnostmi, med drugim tudi z jekleno zračno napeljavo s sosednjega kumskega hribovja na dimniški vrh, kot plezalno atrakcijo, raj za navdušence nad rečnimi brzicami in še nekaj idej, a se je pri idejah vse tudi končalo. Med poglavitnimi vzroki za to so bile tudi dejanske možnosti za realizacijo in finančni vložek. Medtem, ko po svetu iščejo takšne konstrukcije, jih namensko gradijo in jih uspešno tržijo v turistične namene, v Zasavju ni zaživela nobena od idej.
Sedaj se znova obujajo ideje o uporabi dimnika v drugačne namene. V HSE Trbovlje je bil dogodek Healthy Matters Day Trbovlje. Gre za vizijo, željo in orodje dimnik spreminjati v regenerativno, inovativno predvsem pa javno dostopno bodočnost. »Dimnik je bil vedno simbol Trbovelj – dokaz, da zmoremo več, kot se zdi mogoče. Danes ta simbol znova oživlja, tokrat kot znak preobrazbe, inovativnosti in zdravja, ki se vrača ljudem,« je na dogodku med drugim izpostavil župan Zoran Poznič.
Bodo rešitev poiskali Američani?
Na dogodku sta bili tudi Alison Mears in Leila Behjat iz Healthy Materials Lab. Znani mednarodni strokovnjakinji iz New Yorka in Berlina v Evropi in ZDA vodita razvoj novih praks na področju t. i. materialne ekologije in spreminjata razumevanje gradnje, materiala in prostora. Z raziskavami zdravih, bio-osnovanih materialov in regenerativnega oblikovanja dokazujeta, da je mogoče ustvarjati tudi drugače na odgovoren, premišljen način in z mislijo na življenje. Dogodka se je udeležila tudi arhitektka in svetovalka za Novi Evropski Bauhas Petra Marinko, ki ima strokovno znanje, kuracijo zdravih materialov in mrežo, ki lokalnim vizijam daje evropski doseg. Kot je razkrila, so lokacijo izbrali namenoma, zaradi predstavljanja prehoda iz včerajšnjega črnega v jutrišnje belo oziroma iz industrijskega v regenerativno. Območje termoelektrarne Trbovlje bo tudi študijski primer na Parsons School of Design v New Yorku. Študenti bodo preučevali potencial lokacije in iskali rešitve, kako jo preoblikovati v bolj zdravo in trajnostno okolje.
Kaj naj bi postal znameniti dimnik, se še ne ve. Na Občini Trbovlje razmišljajo o turizmu, muzejskih postavitvah, kulturnih dogodkih, raziskavah, inovacijah in podobno. Za kaj več bo potrebna tudi sprememba lastništva. Dimnik je v lasti HSE, razmišljajo pa o možnostih, da bi postal javna last.
Foto:ČZ in Matjaž Kirn