Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ČZ

Začetek gradnje avtobusnih postaj

S prvim letošnjim oktobrskim tednom bo v trboveljskem naselju Bevško živahno. V sklopu postavitve in urejanja novih avtobusnih postajališč se pričenja urejanje struge in brežine Bevščice. Potrebna dela v strugi in na brežini bodo predvidoma trajala dva tedna, potem pa se bodo nadaljevala na cestišču, kjer bosta postavljeni novi avtobusni postaji na obeh straneh. Promet med deli v strugi in na brežini predvidoma naj ne bi bil moten, s pričetkom in do konca del na cesti pa bo veljala polovična zapora.
Občina Trbovlje v zvezi s tem predlaga in svetuje, da vozniki v izogib čakanju in promertnim zastojem v času del uporabljajo za vožnjo v smeri Zagorja in nazaj regionalno zasavsko cesto. O poteku zapor, čakanju in druge informacije bodo s strani Občine posredovane sprotno in pravočasno.

Z začetkom del na cestišču bo do zaključka polovična zapora.

Za novi avtobusni postajališči je Občina na Ministrstvu za infrastrukturo pridobila nepovratna namenska sredstva. »Še posebej veseli pa smo, ker bosta to prvi postajališči v Trbovljah, ki bosta označeni z Braillovo pisavo in tako primerni tudi za slepe in slabovidne. V neposredni bližini živi več kot 400 občanov, med njimi tudi šoloobvezni otroci in dijaki, ki vsak dan koristijo avtobusni prevoz, zato je še toliko bolj pomembno, da se varni avtobusni postajališči zgradita čim prej, » pravijo v kabinetu trboveljske županje Jasne Gabrič.

Foto: ČZ in Občina Trbovlje

Trboveljska županja med svetovnimi komandantkami

V množici drugih stvari in dogodkov te dni v svetu poteka tudi zanimiv izbor. Moči namreč merijo tudi županje z različnih koncev zemeljske poloble. Sedemindvajset natančneje, ki prihajajo iz Evrope, Avstralije, Amerike, Azije, Afrike,… in tudi iz Slovenije!
Da, med njimi je tudi Slovenka. In to natančneje županja občine Trbovlje, Jasna Gabrič. Vse kandidatke, ki prihajajo iz različnih okolij, generacij, ki so različnih izobrazb in podobno, se potegujejo za naziv najboljše županje sveta.
Kako se je na lestvici za nagrado World Mayor Prize, kot se uradno imenuje izbor, znašla tudi Slovenka? »Pred nominacijo nagrade nisem poznala. Do kandidature je prišlo na pobudo kolegov iz Bruslja, ki spremljajo moje delo in so seznanjeni z nekaterimi projekti, ki smo se jih v trboveljski občini lotili. Letos je nagrada posvečena ženskam v lokalni samoupravi in predstavlja dosežke županj po vsem svetu,« pravi slovenska predstavnica.

Edina iz jugovzhodne Evrope
Gabričeva je spričo kandidature nadvse počaščena, jo je pa sprejela po premisleku. »Nagrada bo podeljena županji, ki je s svojim nadpovprečnim delom veliko prispevala skupnosti. Delo kandidatk se bo ocenjevalo na številnih področjih, kot so skrb za depriviligirane skupine, vizija razvoja mesta, sodelovanje z drugimi občinami na lokalni in mednarodni ravni in podobno. Kaj je botrovalo moji uvrstitvi med 27 najboljših bi težko rekla. Ugibam pa lahko, da mogoče dejstvo, da sem najmlajša županja v Sloveniji ter seveda številni projekti, tudi evropski, ki smo jih nanizali v zadnjih štirih letih. Ostale kandidatke prihajajo iz Amerike, Azije, Avstralije, Afrike in Evrope, štejem pa si v čast, da sem edina kandidatka v jugovzhodni Evropi,« pravi.
Gre za priznanje, da delo Gabričeve in njene ekipe daje rezultate in da so na pravi poti, da sledijo smernicam, kakršnim slede velika evropska mesta. V nekdanjem rudarskem in industrijskem mestu nastajajo tudi nove, v jutrišnji dan usmerjene zgodbe.

Glasovi za uvrstitev
Nominacija zato ni le priznanje trenutni trboveljski oblasti, ampak tudi promocija občine izven slovenskih meja.
Za kandidatke za najboljšo županjo na svetu je odprto glasovanje na spletni strani http://www.worldmayor.com/contest_2018/vote-for-world-mayor-2018.html
Poleg oddaje glasu je potrebno navesti tudi kratke razloge, zakaj glas kandidatki. Razplet bo vsekakor zanimiv, saj so kandidatke zares različne in vsaka posebna na svoj način.
Slovenska kandidatka pravi, da ne pozna nobene od županskih kolegic, niti še nikoli ni nobene od njih srečala. »Glede na to, s kako različnih in oddaljenih delov sveta smo, je to normalno. Bi si pa z njimi z veseljem izmenjala izkušnje in poklepetala,« pove.
Kako se bo najmlajša slovenska županja odrezala na koncu, je težko napovedati. Za uvrstitev namreč štejejo glasovi. Zato je zanimivo potipati, kakšni so odzivi doma. Kot pravi Gabričeva, doslej v večini pozitivni in se zahvaljuje za izkazano podporo.

Foto: Občina Trbovlje

Vsaka stojnica s svojo vonjavo

Današnje popoldne je na ploščadi v Zagorju ob Savi bilo pisano kot skorajšnje jesensko listje. Mlado in staro v vseh barvah se je namreč trlo na prvem kulinaričnem festivalu Zagorje ob žlici. Občina Zagorje, Gastrofuzija in Delavski dom Zagorje so pripravili gurmansko prireditev, na kateri so se predstavile nekatere kuhinje od blizu, daleč in tudi precej daleč. Na pokušino so bile jedi iz domačih revirjev, iz nekaterih drugih delov Slovenije, pa tudi iz bolj oddaljenih dežel. Med slednjimi je bilo moč med drugim okusiti tudi albansko in celo japonsko hrano.

Iz domačih loncev se ni kadil le knapovski golaž, funšterc in druge za te kraje značilne jedi, ampak tudi kulinarična novost, imenovana Burger mandeljc. Gre za črno štručko z dodatki, za katero upajo, da bo hitro našla pot do ljubiteljev.

Na posebnosti in novosti so opozarjale tudi table.

Kljub različnim cenam ponujanih jedi so bili obiskovalci številni in tudi okušali so jedi različnih kuharjev. Kje je bila največja gneča, je težko reči, saj so okusi različni.
Prireditev ni bila le za razvajanje brbončic ampak tudi vesele urice za najmlajše.

Najmlajši so se poskusili tudi v pripravi jedi, lokostrelstvu, delavnicah,…

Zanje je bil postavljen napihljivi grad, kuharske delavnice, lokostrelstvo, ustvarjalni kotiček, preizkusili pa so se tudi v vožnji z avtomobilčki na posebej postavljenem poligonu s prometnimi znaki.

Prava mini cesta s prometnimi znaki za najmlajše.

Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo in zabavo, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji kave. Zanje je bila namreč postavljena prav posebna stojnica. Poleg drugih, ki so sodelovali na festivalu, je svojo stojnico imela tudi policija.

Stojnico so imeli tudi policisti.

Po obisku sodeč je prireditev, četudi prva tovrstna, privabila vrsto obiskovalcev, zato zagotovo ne bo ostala edina, ampak je pričakovati kakšno tudi v prihodnje.

Za prvo kulinarično prireditev je bilo veliko zanimanja.

Foto: Č. Z.

Nepravilna vožnja pri Tušu

Do prometnih zastojev in druge problematike ne prihaja le v velikih mestih, ampak tudi manjših krajih. Eden od klasičnih tovrstnih primerov nepravilne vožnje, ki posledično ne povzroča le zastojev in gneče, ampak mimogrede tudi kakšno denarno kazen in kazenske točke, je tudi križišče pri marketu Tuš v Trbovljah. Gre za prometni primer in ureditev, ki jo praviloma spregledajo in ne upoštevajo tako rekoč skorajda vsi. Tako domačini, kot tudi vozniki, ki prihajajo od drugod.

Vidne oznake so na tleh…
… in tudi s prometnimi znaki.

Zapovedi na tleh in na prometnih znakih
Prometno pravilo je sicer ustrezno urejeno in tudi vidno označeno. Zavijanje na cesto s parkirišča Tuš pri semaforiziranem križišču med Marketom Tuš in Plevčakom je namreč dovoljeno le v desno, proti semaforju, v levo oziroma v smeri za rudniško upravo ali proti Žabjeku pa ne. Prav tako ni dovoljeno zavijanje s stranske ceste od semaforiziranega križišča levo na parkirišče Tuša, ampak le vožnja naravnost ali v desno proti Delavski hranilnici. Večina voznikov to kljub oznakam spregleda in hote ali nehote ne upošteva. Dovoljeno pa je zavijanje v oziroma pred semaforiziranim križiščem v levo proti Delavski hranilnici in desno na Tuševo parkirišče iz smeri Žabjeka oziroma izza rudniške uprave.
Vozna pravila so sicer določena z označbo s prometnimi znaki in risi na cestišču, kar pa kljub temu večina spregleda in ne upošteva. Zavijanje s parkirišča v levo na cestišče proti Žabjeku ali za rudniško upravo prepoveduje smerna oznaka na tleh, prav tako pa prometni znak o obvezni smeri, ki stoji na desni strani izvoza. Puščica na obeh namreč zapoveduje zavijanje s parkirišča na cesto le v desno. S cestišča na parkirišče pa je, kot rečeno, zaviti dovoljeno iz obeh smeri oziroma z obeh strani ceste.

Zastoji in gneča zaradi nepravilnosti in neupoštevanja prometnih pravil.

Nevarnost, zastoji in kazni
Če prometna določila spregledate ali jih ne upoštevate, ste lahko kaznovani in dobite tudi plačilo globe za prekršek ter kazenske točke.
Kršitve so presenetljivo pogoste, saj večina znake in označbe spregleda. Zato pri vožnji tod previdno in pamet v roke. Ne le v izogib plačilu globe za prekršek, ampak tudi v izogib nepotrebnim posledičnim prometnim zamaškom in predvsem za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.

Bajer počasi dobiva končno podobo

Potem, ko je v prvi polovici letošnjega leta nemalo občanov Trbovelj razburilo in ujezilo razkopavanje terena, ki se je pričelo na površinah med Gojdo in prireditveno rekreacijsko lokacijo Kipe – med drugim je bilo precej hudih besed tudi zaradi podrtja več zdravih, odraslih dreves – in kar je v slabo voljo spravilo predvsem sprehajalce, se stvari sedaj počasi spreminjajo. Če je namreč prej prednjačila nejevolja, sedaj v ospredje stopa radovednost. Po nekaj mesečnih delih načrt s prehodom v zadnje faze dobiva končno podobo.

Bajer najboljša rešitev
Gre za ureditev bajerja na navedeni lokaciji kot eno od sanacij rudniških površin. »Rudnik je po srednjeročnem programu dolžan izvesti sanacijo zemljišč. Ta so državna, spadajo pod sklad, Rudnik ima le zakonsko obvezo, da jih v skladu s programom sanira, izdela dokumentacijo,… in podobno. To so glede na stanje različne stvari. Gre tako za stabilnostno kot tudi biotehnično sanacijo. Izdeluje se umirjevalnik oziroma zadrževalnik meteornih in površinskih voda. V preteklosti je Rudnik že saniral odvodevalni sistem od Gojde in Terezija rova do Trboveljščice. Tu je že urejena meteorna kanalizacija. V vodotoke je treba kontrolirano speljati zaledno vodo. Na ta način bomo povečali stabilnost terena, kar je osnovni cilj sanacijskih del. Zraven bo zajeto čim večje prispevno padavinsko območje, na primer vode izpod Retja bodo speljane tu čez do Trboveljščice,« je pred nekaj meseci pojasnil Urban Berger, vodja tehničnega sektorja na Rudniku Trbovlje Hrastnik.

Občini Trbovlje in Hrastnik sta za potrebe sanacije rudniških površin kot posledic rudarjenja dali izdelati strokovne podlage za ureditev površine med Hrastnikom in jaškom Gvido, ki čez Ojstro povezuje obe občini. Te so bile osnova za pripravo izvedbene dokumentacije in posledično za izvedbo samih del. Na omenjeni lokaciji gre za rešitev, ki združuje praktičnost, uporabnost in vizualnost, za kar je pretočni bajer najboljša oblika.

Prijazno tudi za živali
Sanacija in urejanje površin na omenjeni lokaciji sta zamišljena tako, da bo območje tudi po zaprtju služilo splošnemu uporabnemu namenu. Isto velja za omenjeni umirjevalnik, ki je sicer grajen kot tehnični objekt za urejanje odvodnjevanja.
Dela, kot omenjeno, so se prevesila v drugo polovico in gredo počasi h koncu. »Izdelava umirjevalnika je praktikčno končana, ureja se okolica in zasaditev trave, slednja se bo opravila v oktobru oziroma novembru. Nadaljevalo se bo s priključitvijo ostalih površinskih voda iz območja Dobrne in Lakonce z izdelavo kanala ter s dokončnim formiranjem površine nad III. poljem med Dobrno in Limbergom,« dodaja Berger. Okoli bajerja je narejena že makadamska pot, na strmi, spodnji strani v smeri Gojde, je postavljena tudi že ograja.

Idejna skica in načrt podobe novega bajerja.

Bajer, ki bo po dokončanju nedvomno postal priljubljena sprehajalna in družabna točka sprehajalcev, bo po navedbah Bergerja tudi prijazen do divjih živali. Umetni bajerji, kakršen bo tudi ta in zbiralniki vode niso redka oblika rešitve in urejanja okolja. Marsikdaj pa se je zgodilo, da so zaradi načina izdelave povzročili tudi pogin divjadi in hišnih ljubljencev. Živali so namreč nagonsko in naravno pričakovano prihajale do njih, denimo ponoči tudi na napajanja, in se je primerilo, da je prišlo tudi do padca v vodo. Zaradi strme ali navpične stene, betonske izdelave in podobno se niso mogle rešiti in so utonile.
Tudi na lokaciji skorajšnjega bajerja živijo različne vrste divjadi in neogibno je pričakovati nočne obiske muflonov, divjih prašičev,… »Brežine so za njihov varen dostop do vode dovolj položne,« glede tega o bodočem bajerju pravi Berger.

ZAGORELO V BIVŠI STROJNI TOVARNI TRBOVLJE

V popoldanskih urah je danes nepričakovano prišlo do vžiga in večjega požara v prostorih nekdanje Strojne tovarne Trbovlje. Po navedbah očividcev je ogenj nastal na podstrešju upravne stavbe nekoč uspešnega zasavskega, slovenskega in tudi evropskega  podjetja. Kaj natančno je vzrok, da je zagorelo, se še ne ve. Posledično pa je šlo za večjo gasilsko akcijo, v kateri so sodelovali trboveljski, zagorski in hrastniški gasilci.

Tudi podatkov ali ocen o škodi v tem trenutku še ni, saj so gasilske enote še vedno na prizorišču. Sreča v nesreči, če temu tako rečemo, pa je, da se ogenj, po prvih podatkih in videnem na kraju prizorišča sodeč, ni razširil po preostali stavbi ali po okoliških.

Poškodovanih ali žrtev menda na srečo ni bilo, s kraja prizorišča pa naj bi bila po navedbah očividcev odpeljana ena odrasla oseba. Po vsej verjetnosti je šlo za posledice dima.

Nov agregat za trboveljske gasilce

Gasilci na terenu pri svojem delu zaradi njegove narave ne potrebujejo le avtomobilov, cevi, črpalk in druge opreme, ampak tudi agregat. Ta je seveda nepogrešljiv, ko, in kar se zgodi ne prav malokrat, pride do izpada elektrike. Gasilci namreč posredujejo ali pomagajo tudi v drugih primerih, ne le takrat, ko se je potrebno spopasti z ognjenimi zublji. Ko se bo v prihodnje zgodilo, da bo prišlo do izpada električne energije zaradi naravnih ali drugih nesreč, bo situacijo moč reševati prav s pomočjo agregata.

Občina Trbovlje je za tovrstne primere kupila agregat z močjo 40 Kw, ki ga je županja Jasna Gabrič v uporabo predala Gasilskemu zavodu Trbovlje. Zavod bo poslej agregat, ki je sicer nameščen na prikolici in kot takšen kadarkoli ustrezen za takojšnji cestni prevoz, imel na razpolago v vsakem trenutku in z njim tudi nudil potrebno pomoč.

Foto: Občina Trbovlje

Najprej novo drevo, nato vrnitev kock

Potem, ko je precej Trboveljčanov v začetku letošnjega avgusta  razburil posek znamenitih vrb pred Delavskim domom in Mladinskim centrom Trbovlje, se je negodovanje počasi umirilo. Kot so pojasnili na Občini Trbovlje, je bil poseg ne le nujen, ampak tudi že skrajen. Drevesa, ki so štela že tako rekoč častitljiva leta, stara so bila vsaj 65 let, so bila načeta zaradi bolezni, posledično pa tudi nevarna za okolico in ljudi. Del enega od njih pri Delavskem domu je namreč poškodoval tudi ograjo pri najbližji, Klenovškovi hiši. Da bi pri tem prišlo tudi do kakšne druge škode ali nesreče, na kraju dogodka ni bilo videti, kar je zato bila sreča v nesreči. Vrtnarji so sicer že pred časom svetovali odstranitev dreves, a so na Občini vseeno še počakali. Potem pa je stanje lepotic s povešavimi vejami, šlo je namreč za vrbe žalujke, bilo že takšno, da je terjalo takojšnje ukrepe.

Vrnitev vrb?
Vsa tri drevesa so bila napadena z vrbovim zavijačem, črvom, ki razžira to vrsto dreves in po mnenju stroke bi slej kot prej prišlo do neke posledice. Mogočna drevesa so bila nekakšni zaščitni znak omenjene lokacije, a vse ima svojo življenjsko dobo in enkrat mine in temu se tudi znamenite vrbe niso izognile. Občina Trbovlje je o poseku in vzrokih za to odločitev na ograji pri Delavskem domu namestila tudi vidno pisno obvestilo.
Prostor med Delavskim domom in Mladinskim centrom je zaradi dolgoletnega stanja in navajenosti nanj sedaj resda videti prazen kljub temu, da število parkiranih avtomobilov tam ni nič manjše. A pred Mladinskim centrom je zasajeno že novo drevo. Ali bo na mestih, kjer sta stali preostali dve prejšnji vrbi, prav tako zasajeno kakšno novo drevo, ni znano. Se je pa Občina lotila obnove tlakovanega prostora, ki sicer služi kot parkirišče in kot prireditveni prostor. Po izvajanih delih je vidno, da bodo tla tudi naprej prekrita z znamenitimi kamnitimi kockami, kakršne so bile že doslej. Kocke menda ne bodo nove, ampak očiščene dosedanje in nato položene nazaj. Dela naj bi po oceni potekala približno mesec dni, financirana pa so s strani Občine Trbovlje.

Trboveljčan osvojil veliki Grand prix

Na pravkar končanem 25. festivalu Melodije hrvatskog juga Opužen 2018 je slavila slovensko hrvaška ekipa. Najvišjo možno nagrado, veliki Grand prix, je po glasovih občinstva in žirije prejela skladba Tri gitare.
Skladba je sicer nastala po ideji in besedilu Trboveljčana Roman Turnška. Melodijo je napisal znani slovenski avtor Dušan Zore, aranžma pa je delo Želimirja Škarpone in Daliborja Musape. Skladbo o treh moških generacijah neke družine, katere izročilo se iz roda v rod prenaša tudi z glasbo in kitaro, so zapeli Branko Medak kot sin, Zoran Bebić Beba kot oče in Marjan Zgonc kot stari oče, ki so nastopili kot Tri tenora.

Rabili nekaj časa
Skladba je, da je zaživela na odru, sicer rabila kar nekaj časa. »Pesem je nastala po zamisli novinarja Romana Turnška, da je zaživela, pa je malce trajalo. Treba je bilo najti pevce, kar pa ni bilo lahko. Najti zanjo ni bilo treba le treh vrhunskih glasov, ki bi se zlili medsebojno in z vsebino ter sporočilom besedila, ampak tudi v resnici pevce treh različnih generacij. Slednje je moralo biti namreč vidno tudi na odru, saj pesem zahteva tudi vizualno tri različne generacije. Ko je bila pesem posneta, je na vse sodelujoče naredila zelo dober vtis, prav tako pa tudi na poslušalce radia Split. Zato smo verjeli, da bo visoko uvrščena. Da pa bo med konkurenco, kot so klapa Maslina, klapa Cambi in drugi, prejela prvo in najvišjo nagrado Grand prix, pa je preseglo tudi naša pričakovanja,« pravi Marjan Zgonc.
Enakega mnenja so tudi ostali sodelujoči. »Letos je bila na festivalu res velika konkurenca, saj je tekmovalo kar 27 skladb, ki dihajo v dalmatinsko mediteranski zvrsti, nastopili pa so najboljši izvajalci. Naša skladba je po glasovih tako žirije kot občinstva dobila največ glasov in bila okronana z najvišjo nagrado. Posebej bi želel izpostaviti, da je občinstvo že med nastopom navdušenje pokazalo z aplavzi, zato ne čudi, da je pesem dominirala po glasovih publike. Šestčlanska strokovna komisija je posebej izpostavila tudi izvedbo lirskih tenorjev, ki so pričarali zgodbo treh družinskih generacij, ki iz roda v rod s kitaro negujejo in prenašajo glasbo,« je navdušen tudi Želimir Škarpona, ki je sicer prekaljeni in izkušeni avtor ter producent in sodeluje s številnimi znanimi imeni.

Prvi, a ne zadnji skupni projekt
Nadvse vesel je spričo zmage tudi avtor melodije Dušan Zore. »Kaj naj rečem drugega, kot da sem nadvse počaščen, da je naša skladba tako močno segla v srca poslušalcev in Dalmatincev, da je prejela najvišjo možno nagrado. Verjamem, da bo všeč tudi našim poslušalcem, ki imajo radi dalmatinski melos. Kot avtor se počutim zelo pomirjeno in optimistično, ker je ta nagrada prinesla potrditev, da je pravi ljudski okus še kako živ in prisoten«.
Nezamenljiv pečat pesmi sta dala tudi Branko Medak in Zoran Bebić Beba. »Vsi festivali so pomembni za kateregakoli izvajalca, ki nastopa na njih. Zame osebno ima festival v Opuženu še poseben pomen, ker sem prav tu, na festivalskem odru, postal prepoznan kot resen pevec. To je eden najboljših hrvaških festivalov, o čemer priča tudi to, da je letos že 25. Na njem nastopajo najboljši glasbeniki, tako da je osvojitev Grand prixa posebna čast. Posebno zadovoljstvo zame je bilo vsekakor, da sem pel z vrhunskima pevcema in tudi prijateljema Zoranom in Marjanom. Absolutna zahvala in pohvala avtorjem in upam tudi na sodelovanje v prihodnje pri že načrtovanih projektih. Zelo pa se veselim tudi priložnosti predstaviti se slovenski publiki tudi pri vas, v Sloveniji, ne le slovenskim obiskovalcem v Dalmaciji,« pravi Branko Medak, ki je v skladbi odpel vnuka.
Zorana Bebiča, enega najbolj priljubljenih dalmatinskih pevcev, zaradi odsotnosti žal ni bilo moč dobiti za izjavo. Avtor ideje in teksta pa pravi, naj o skladbi govorijo tisti, ki so res prekrasni melodiji in tekstu vdihnili življenje s svojim petjem in pričarali zgodbo treh družinskih generacij.

Foto: Mirjana Lemac