Potem, ko je v prvi polovici letošnjega leta nemalo občanov Trbovelj razburilo in ujezilo razkopavanje terena, ki se je pričelo na površinah med Gojdo in prireditveno rekreacijsko lokacijo Kipe – med drugim je bilo precej hudih besed tudi zaradi podrtja več zdravih, odraslih dreves – in kar je v slabo voljo spravilo predvsem sprehajalce, se stvari sedaj počasi spreminjajo. Če je namreč prej prednjačila nejevolja, sedaj v ospredje stopa radovednost. Po nekaj mesečnih delih načrt s prehodom v zadnje faze dobiva končno podobo.
Bajer najboljša rešitev
Gre za ureditev bajerja na navedeni lokaciji kot eno od sanacij rudniških površin. »Rudnik je po srednjeročnem programu dolžan izvesti sanacijo zemljišč. Ta so državna, spadajo pod sklad, Rudnik ima le zakonsko obvezo, da jih v skladu s programom sanira, izdela dokumentacijo,… in podobno. To so glede na stanje različne stvari. Gre tako za stabilnostno kot tudi biotehnično sanacijo. Izdeluje se umirjevalnik oziroma zadrževalnik meteornih in površinskih voda. V preteklosti je Rudnik že saniral odvodevalni sistem od Gojde in Terezija rova do Trboveljščice. Tu je že urejena meteorna kanalizacija. V vodotoke je treba kontrolirano speljati zaledno vodo. Na ta način bomo povečali stabilnost terena, kar je osnovni cilj sanacijskih del. Zraven bo zajeto čim večje prispevno padavinsko območje, na primer vode izpod Retja bodo speljane tu čez do Trboveljščice,« je pred nekaj meseci pojasnil Urban Berger, vodja tehničnega sektorja na Rudniku Trbovlje Hrastnik.
Občini Trbovlje in Hrastnik sta za potrebe sanacije rudniških površin kot posledic rudarjenja dali izdelati strokovne podlage za ureditev površine med Hrastnikom in jaškom Gvido, ki čez Ojstro povezuje obe občini. Te so bile osnova za pripravo izvedbene dokumentacije in posledično za izvedbo samih del. Na omenjeni lokaciji gre za rešitev, ki združuje praktičnost, uporabnost in vizualnost, za kar je pretočni bajer najboljša oblika.
Prijazno tudi za živali
Sanacija in urejanje površin na omenjeni lokaciji sta zamišljena tako, da bo območje tudi po zaprtju služilo splošnemu uporabnemu namenu. Isto velja za omenjeni umirjevalnik, ki je sicer grajen kot tehnični objekt za urejanje odvodnjevanja.
Dela, kot omenjeno, so se prevesila v drugo polovico in gredo počasi h koncu. »Izdelava umirjevalnika je praktikčno končana, ureja se okolica in zasaditev trave, slednja se bo opravila v oktobru oziroma novembru. Nadaljevalo se bo s priključitvijo ostalih površinskih voda iz območja Dobrne in Lakonce z izdelavo kanala ter s dokončnim formiranjem površine nad III. poljem med Dobrno in Limbergom,« dodaja Berger. Okoli bajerja je narejena že makadamska pot, na strmi, spodnji strani v smeri Gojde, je postavljena tudi že ograja.
Bajer, ki bo po dokončanju nedvomno postal priljubljena sprehajalna in družabna točka sprehajalcev, bo po navedbah Bergerja tudi prijazen do divjih živali. Umetni bajerji, kakršen bo tudi ta in zbiralniki vode niso redka oblika rešitve in urejanja okolja. Marsikdaj pa se je zgodilo, da so zaradi načina izdelave povzročili tudi pogin divjadi in hišnih ljubljencev. Živali so namreč nagonsko in naravno pričakovano prihajale do njih, denimo ponoči tudi na napajanja, in se je primerilo, da je prišlo tudi do padca v vodo. Zaradi strme ali navpične stene, betonske izdelave in podobno se niso mogle rešiti in so utonile.
Tudi na lokaciji skorajšnjega bajerja živijo različne vrste divjadi in neogibno je pričakovati nočne obiske muflonov, divjih prašičev,… »Brežine so za njihov varen dostop do vode dovolj položne,« glede tega o bodočem bajerju pravi Berger.