Na Občini Trbovlje se
poleg drugih problemov, s katerimi se danes srečujejo mladi, zavedajo tudi
stanovanjske problematike. Ker je vse to danes povezano ne le s službami, ampak
tudi denarjem in kot takšno zato začaran krog ter za marsikoga zelo oddaljene
ali celo nedosegljive sanje, so se odločili priskočiti jim na pomoč. V sklopu
stanovanjske politike so objavili javni razpis za dodelitev namenskih najemnih
stanovanj mladim starostne skupine med 18 in 34 leti. Zanje lahko kandidirajo prosilci,
ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v občini
Trbovlje. Na podlagi prejetih vlog bodo prijaviteljem, ki izpolnjujejo splošne,
dohodkovne in premoženjske pogoje, izdane odločbe, na podlagi katerih se bodo
oblikovali trije seznami upravičencev po
posameznih skupinah in po
vrstnem redu prejema vlog. Prosilcem
bodo stanovanja dodeljena glede na število ožjih družinskih članov in velikost
razpoložljivih stanovanj, upoštevajoč površinske normative, ki so navedeni v
razpisu.
Za namenska najemna
stanovanja lahko zaprosijo prosilci, ki so zaposleni ali samozaposleni v času
javnega razpisa ter tisti, ki z dohodninsko odločbo izkažejo, da so v preteklem
koledarskem letu prejeli dohodke iz drugega civilnega razmerja. Kandidirajo
lahko tudi prosilci, ki so se šele v letu javnega razpisa zaposlili,
samozaposlili ali prejemajo za svoje delo redne dohodke iz drugega civilnega
razmerja.
Pogodba za najem
stanovanja se bo sklenila predvidoma za obdobje petih let, najemnina pa bo
znašala 90 % neprofitne najemnine. Po preteku se bo na podlagi prošnje
najemnika najemno razmerje lahko podaljšalo, pri čemer se bo namenska najemnina
spremenila v tržno.
Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni
strani Občine Trbovlje v rubriki »Razpisi«. Vlogo s prilogami morajo prosilci
oddati osebno in sicer v času od 21.
avgusta do vključno 13. septembra letos v sprejemni pisarni Občine Trbovlje
v času uradnih ur za stranke v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 – 15.00, v
sredo od 8.00 – 17.00 in v petek od 8.00 – 13.00.
Občina Trbovlje je z
današnjim dnem pričela s krovnimi deli na strehi stavbe Zarja v Bevškem. Zaradi
narave del bo do nadaljnjega popolna
zapora lokalne ceste Ravenska vas – Bevško. Obvoz za stanovalce bo v tem
času urejen po državni cesti. Prav tako bo v času del potekala tudi delna zapore državne ceste Bevško in
sicer na odseku, označenem na sliki.
Dela in s tem popolna
ter delna zapora cest bodo predvidoma trajali približno teden dni. Občina v
zvezi s tem apelira na prometne udeležence za strpnost in ravnanje po
predpisih.
Občina Trbovlje se je
leta 2016 med drugimi projekti lotila tudi urejanja bivalnih enot v hiši Zarja
v Bevškem. Gre za stavbo z bivalnimi prostori za občane, ki se znajdejo v
različnih stiskah in težkih situacijah, spričo katerih imajo nad glavo začasno
streho.
Notranjost bivalnih
enot –gre za sobe in skupne prostore kuhinje ter sanitarij- so prenovili s
proračunskimi sredstvi in pomočjo prostovoljcev ter jih tako naredili bolj
prijazne za stanovalce.
Letošnje leto pa
prenova čaka tudi zunanjost stavbe. V prihodnjih tednih bodo potekala dela
obnove strešne kritine, ki je dotrajana in pušča. Izvedba del se sicer lahko
zavleče, saj so ta odvisna tudi od vremena. Predvidoma naj bi se pričela 19. avgusta,
trajala pa približno teden dni. V primeru slabega vremena in posledičnih
neprimernih pogojev del se bo prenova prestavila na kasnejši termin.
V
letošnjem poletju je Javno podjetje Komunala Trbovlje začelo s prenovo
pokopališča v Gabrskem. Projekt se zaradi obsežnosti izvaja v dveh fazah, prva
naj bi bila po načrtih zaključena oktobra, druga prihodnje leto.
Prenavlja
se povezovalna pot in pešpot med starim delom pokopališča in rondojem s fontano,
v bližini slednjega bo vzpostavljen nov plato za pogrebne ceremoniale s posipom.
Za pokope s posipom bo na voljo nov sistem s ploščicami z imeni pokojnikov na
skupnem obeležju. Na osrednjem delu nastaja tudi objekt kostnice, ki je do zdaj
na pokopališču še ni bilo. »V prvi fazi načrtujemo še zaščitne ograje okoli
pokopališča, na zgornjem delu pa urejamo polja za t. i. zelene pokope na
klasični način. V sklopu prve faze prenove bo posodobljen tudi sistem zbiranja
odpadkov z vzpostavitvijo ekološkega otoka,« pravi Katarina Prelesnik z Javnega
podjetja Komunala Trbovlje.
Urejeni
so tudi napisi v Braillovi pisavi za slabovidne in slepe, nabavili pa so tudi
novo pogrebno vozilo. Obnova čaka sanitarije, dozidan bo tudi pokopališki
objekt za skladiščenje opreme in prevoznih sredstev.
Obnova 410 tisočakov
V
sklopu druge faze prihodnje leto sledi ureditev povezovalne poti med rondojem s
fontano in predvidenim novim parkiriščem na vzhodni strani pokopališča. Najvidnejša
pridobitev bo območje za parkovne pokope. V ta namen bodo urejena polja in
pešpoti ter parkovna zasaditev tega predela pokopališča s sprehajalnimi potmi,
ob katerih bodo na tleh postavljena obeležja z imeni pokojnikov.
Ocenjena
vrednost letošnje faze znaša 260.000 EUR, v prihodnjem letu pa 150.000 EUR.
Prenova se financira iz obnovitvenih investicij Občine Trbovlje. »Naj ob tem
poudarimo, da je trboveljsko pokopališče s svojim pokopališkim parkom zagotovo
eno najlepših in najbolje vzdrževanih v Sloveniji. Ker želimo ostati v vrhu
tako po urejenosti kot po storitvah, si nenehno prizadevamo, da bi vzdrževali
in dvigovali nivo kakovosti naših storitev in urejenosti okolja pokopališča,«
še pravi Prelesnikova.
Občinski praznik je v Zagorju eden tistih časovnih mejnikov, ko na Občini naredijo prerez dotedanjega letnega dela, pogledajo in analizirajo rezultate, obenem pa načrtujejo tudi za naprej.
Letos so, po
besedah župana Matjaža Švagana, zelo zadovoljni.
Leto je že
doslej pestro in pestrost se obeta tudi do koledarskega konca. Postorili so
marsikaj in poleg vidnih rezultatov to potrjujejo tudi odzivi občanov. Sanirali
so železniško postajo, načrti so tudi za sanacijo mostu. Lotiti se bo potrebno
asfaltiranja ceste Slačnik, po zaključeni sanaciji spomladanskega podora na
regionalni zasavski cesti pri odcepu za Podkum čaka načrt za cesto Podkum –
Sopota, v zaključni fazi je projekt varne poti proti Kisovcu. Od Ministrstva za
okolje in prostor so pridobili poldrugi milijon sredstev za sanacijo občinskih
plazov Kolovrat, Planišnik in Čolniše.
V občini je na voljo 25 defibratorjev na različnih lokacijah, kar Zagorje uvršča v vrh slovenskih občin po številu na prebivalca. Na soglasje za prenovo čaka Knjižnica, kar je že na samem začetku zalogaj, saj je potrebno za gradbeno dovoljenje soglasje približno 100 okoliških stanovalcev. Na svoj račun bodo prišli tudi kolesarji, saj je v načrtih tudi kolesarska steza relacije Izlake-Orehovica-Zagorje. Med načrti so tudi sanacije cest Zagorje – Krtina, Kolovrat, Mlinše, Kolodvorska cesta je v zaključni fazi. Kot povzema župan, delajo povsod, tudi male lokacije. Med ključnimi projekti sta tudi ekonomsko poslovna cona v vrednosti 1,2 milijona, za katere gradbeno dovoljenje je že vložena vloga in naj bi prvi rezultati bili vidni naslednje leto in pa 9 kilometrski kanalizacijski sistem Zagorje – Kisovec, v vrednosti 3 milijonov, za katerega je dokumentacija v pripravi.
Podirajo rekorde
Na področju
družbenih dejavnosti je prioritetna izgradnja telovadnice na osnovni šoli Tone
Okrogar in sanacija šole kot takšne. »Gre za težak projekt, državnega
sofinanciranja ne bo. Predračun znaša 5 milijonov, odločili smo se za javni
razpis. Šola nujno potrebuje sanacijo,« pravi župan. Računajo tudi na sredstva
za sanacijo Proletarca in Sveje.
Občina redno kandidira tudi za državna sredstva. »Letos pri pridobivanju državnih sredstev podiramo rekorde,« pravi o tem župan.
V vsesplošni situaciji, kakršna je v Sloveniji že precej časa, so vsaka pridobljena sredstva s strani države dobrodošla. Občina Zagorje je v zvezi s temi stvarmi med najdejavnejšimi. »Prizadevamo si, da bi Občine dobile čim več sredstev. Ta so pogosto nujna, zato bi nekatere stvari bilo ne le smiselno, ampak nujno spremeniti. Za primer naj omenim poplave in škodo, ki jo povzročijo. V Zagorju smo lansko leto imeli preko enega milijona škode, od države nismo dobili ničesar. V letošnjem letu je škoda ocenjena doslej na 2 milijona. Največ škode je bilo na lokalni infrastrukturi. Tu je še dodaten problem to, da gre za stvari, ki zadevajo neposredno državo. Občina v vodotoke ne more posegati, to spada pod državo in inšpekcije. Glede ujm, ki so letos klestile ne le pri nas, ampak povsod po Sloveniji, na Ministrstvo za okolje, ARSO in druge naslove pošiljamo pobude. Med drugim bi bilo potrebno spremeniti tudi nekaj stvari v zvezi z dodelitvijo oziroma pridobitvijo pomoči. Ne samo kot brezobrestni kredit, ampak da bi takšna sredstva bila na razpolago tudi takoj, brez čakanja,« poudarja. Občine so se uprle, da bi se nanje preneslo več pristojnosti glede vodotokov, saj nimajo strokovne usposobljenosti in finančnih sredstev, kar sta ključna dejavnika. »Kljub temu bomo septembra namenili nekaj občinskih sredstev za čiščenje Medije, apeliramo pa, da bi država morala sprejeti Zakon o sanaciji vodotokov,«. V zagorski občini so poleg Medije najbolj problematični manjši hudourniki, ki po izkušnjah sodeč povzročijo veliko škode.
Energetske sanacije, razvoj podeželja, pametna luč,…
V Zagorju se
v prihodnje obetajo tudi električlna kolesa. Načrtujejo 5 postaj. Tovrstni promet
spodbujajo, saj se bo na ta način razbremenil siceršnji, svoje pa bo prispevalo
tudi k čistejšemu okolju. V zvezi s slednjim se je Občina odločila tudi za
podelitev subvencij za zamenjave na toplotnih črpalkah. Letošnji razpis, na
katerega se je prijavilo 80 upravičencev, je zaključen, sredstva izčrpana. Sredstva so
bila namenjena za gospodinjstva, ki so prešla s trdih kuriv na toplotno
ogrevanje. Zanimanje za te subvencije se veča, kar še posebej pozdravljajo.
Tudi podeželje
ni zapostavljeno, saj vlagajo tudi v njegov razvoj. Projekta s KS Šentlambert
in Tirna sta zaključena.
Novosti se obetajo tudi Domu na Prvinah. Vlada je odkupila objekt, imenovan je upravnik. Dom naj bi zaživel še letos, odprt bo 365 dni v letu. Na dokumentaciji čaka stolp na Čemšeniku. »Predvidena je postavitev na najvišji točki in bo glede gradnje izjemen na takem prostoru. Sodelujemo tudi z gozdarji, ideja bi po načrtih bila realizirana prihodnje leto,« pojasnjuje župan.
Prav na dan občinskega praznika so pri Zdravstvenem domu za uradno uporabo zagnali tudi tako imenovano pametno luč. Gre za prvo tovrstno napravo v Sloveniji, o čemer smo sicer pred dnevi podrobneje že pisali na zasavje.si
Zagorje pa ni
bilo neopaženo tudi na Turistični zvezi Slovenije. Ta je mesto razglasila za
tretjo najlepšo in najbolj prijazno občino v Sloveniji.
Narava nemalokrat priredi ne povsem
razumljive in logične čarovnije, a vendarle čarovnije, ki osupnejo, kot bi jim
lahko rekli. Tudi v svetu rastlin so primeri, ko doživimo kakšen spektakel v
pravem pomenu besede.
Na enem od trboveljskih vrtov že več
let v avgustu posebno predstavo pričara kaktus Selenicereus grandiflorus.
Latinsko ime bržkone poznajo botaniki, zbiratelji in ljubitelji kaktusov,
ostalim pa je bolj znano ime kraljica noči. Kakteja izvira iz Srednje Amerike,
Mehike in Antilov. Ime je nastalo iz latinskih besed grande (veliko) in flos (cvet) zaradi njenih cvetov. V naravi se
razraste tudi do 10 metrov ali celo več. Običajno visi čez skalovje ali z
dreves in podobno. Ta kaktus med ljubitelji velja za najbolj veličastnega.
Mnogi zanj, zanimivo, sicer menijo, da ni na videz nič posebnega. Kačaste
oblike, vzpenjave rasti,… Veličasten pa postane, ko zacveti.
Cveti samo ponoči in vsak cvet le eno noč, a je kljub temu posebno doživetje.
Skrivnost v temi
Cveti samo ponoči, v temi in vsak cvet traja le eno noč. Od tod tudi ime. Ko se zdani, oveni in odmre. A četudi ovit v temo, je vredno bedeti, da se doživi odprtje cveta. Ta je namreč podoben soncu, kot bi ga narisal denimo otrok, svetlo rumene barve, ki se preliva v kremno, diši po vaniliji, najbolj veličastna pa je velikost. Cvetovi namreč dosežejo premer do 25 in tudi do 30 centimetrov. Rastlina je najbolj veličastna v naravi, v svoji domovini, a tudi kot lončnico jo je moč pripraviti k cvetenju. Žal se neredko primeri, da se obnaša muhasto in zna tudi neprijetno presenetiti. Kraljica na fotografijah, ki v višino meri malce čez rob jedilne mize in ki je letos že dvakrat cvetela, na odprtje čaka še tretji cvet, če bo sreča, bo tudi četrti, je na primer v enem od preteklih let nastavila 10 popkov. Iz neznanega razloga je na koncu odprla le 3 cvetove, ostalih 7 popkov pa se je posušilo in jih je odvrgla.
Obstajajo tudi različni hibridi in križanci s podobnimi cvetovi, vendar ne gre za kraljico noči.
Poleg originalne kraljice noči obstaja tudi tako poimenovana princesa noči. Cveti enako, le da so njeni cvetovi brez vonja. Rastlino po svetu, poleg z latinskim, poznajo tudi še z več kot 23 različnimi imeni. Prav tako je na voljo vrsta različnih hibridov in križancev, med katerimi mnoge prav tako oglašujejo in ponujajo z imenom kraljica noči, čeprav to niso kraljice noči. Gre za različne oblike, tudi povsem drugačne rasti, brez bodic, z manjšimi cvetovi… ki nekateri prav tako cvetijo ponoči.
Letošnje leto je v Zagorju ob Savi zagotovo uspešno. Rezultatom na različnih področjih in projektih so dodali tudi novost posebne vrste, ki je obenem sicer tudi prva v Sloveniji na sploh. Pri Zdravstvene domu je namreč včeraj začela delovati Smart light oziroma pametna luč. Zagorje je tako postalo prva slovenska občina, ki ima to napravo oziroma komunikacijsko postajo, s katero uvajajo storitve pametnega mesta. Prototip je sicer tudi pred Telekomovim sedežem v Ljubljani, zagorska svetilka pa je prva uporabna in delujoča pri nas.
Gre za prvo
komercialno uporabo rešitve za pametna mesta, ki temelji na tehnologiji
interneta stvari Narrowband
Internet of Things. »Tehnološki
napredek vpliva tudi na razvoj mest, ki z uvajanjem novosti postajajo vedno
bolj pametna in povezana. Pametno mesto je urbani center, ki tehnologijo
izkorišča za zagotavljanje še boljše kakovosti življenja prebivalcev, načrtno
upravljanje cestnih, vodnih in prometnih virov ter izboljšuje trajnostno
delovanje. V Zagorju so s tem namenom vzpostavili osrednjo komunikacijsko
postajo, ki bo storitve pametnega mesta približala tudi prebivalcem,« pravi
direktor Telekomove prodaje za poslovni trg Primož Kučič.
Pametna luč je prvi uspeh sodelovanja med Občino Zagorje in Telekomom.
Z napravo bo med drugim moč urejati in koristiti tudi možnost parkiranja pred Zdravstvenim domom.
Korak naprej
Komunikacijska postaja bo namreč poleg
spremljanja dejavnikov za boljše upravljanje javnih storitev krajanom nudila
tudi različne uporabne informacije. Naprava je, kot omenjeno, od 9. avgusta že
na voljo za uporabo. Za občane so na ekranu tudi preprosta navodila za vse
storitve, ki jih naprava nudi. Občina je že v preteklosti postorila veliko na
področju javne razsvetljave z vlaganjem lastnih idej in sredstev, nova naprava
je tako še korak naprej. Pametna luč namreč omogoča tudi spremljanje in analizo različnih dejavnikov za boljše načrtovanje
in upravljanje virov, kot so javna razsvetljava, parkirna mesta, komunalne
storitve, senzor za kakovost zraka, spremljanje gibajočega in stoječega
prometa, spremljanje zasedenosti parkirišč na določeni lokaciji in
anonimno štetje prometa, prilagaja razsvetljavo razmeram v realnem času ter
spremlja ključne parametre kakovosti ozračja. Hkrati nudi možnost polnjenja
električnih vozil ter omogoča vključevanje dodatnih modulov za zbiranje želenih
podatkov glede na potrebe posamezne lokacije. Ob tem lahko krajani pridobijo
tudi želeno informacijo in odgovorijo na kratek vprašalnik o zadovoljstvu z
razvojem v občini, prijavijo poškodovano klop ali kip oziroma podajo svoj
predlog za spremembo ali izboljšavo. Celotna rešitev je povezana v enotno
platformo za upravljanje in spremljanje dejavnikov za zagotavljanje boljše
kakovosti bivanja, ki temelji na tehnologiji NB-IoT.
Na ekranu so tudi preprosta navodila za uporabo.
Na pametni luči je tudi polnilno mesto za avtomobile na elektriko.
Nastala v Zagorju
Kot poudarjajo na Občini, je ena glavnih
namembnosti naprave, ki površnemu opazovalcu na hitro daje videz bankomata,
parkiranje obiskovalcev Zdravstvenega doma. »S senzorjem, pomočjo lokalne
skupnosti in redarske službe želimo zagotoviti 15 brezplačnih parkirnih mest.
Občani bodo prihod in predviden čas uporabe evidentirali s parkirnim listkom za
brezplačno parkiranje v času, ko bodo v Zdravstvenem domu. Za preprečevanje
kršitev bo nadzor izvajala redarska služba, računamo pa tudi na poštenost in
razumevanje občanov navkljub dejstvu, da so s parkirišči težave,« pravi župan
Matjaž Švagan.
Vrednost naprave je poslovna skrivnost, bo
pa, kot pravi Primož Kučič, v prodaji kot rešitev, ne kot kos. Pametna luč je
po besedah župana sicer nastala v Zagorju, Telekom pa je sprejel ponudbo
Občine. Telekom je sicer s partnerstvom z Občino postal del zgodbe zagorske
doline. Uvajajo kopico novosti za fizične uporabnike in podjetja in pametna luč
je prvi korak k temu.
V zadnjem
času zelo vroča zgodba okrog dovažanja in odlaganja odpadkov iz drugih
slovenskih predelov v Trbovlje je dočakala vmesni zaključek. Občinske svetnice in
svetniki so na prvi letošnji izredni seji sprejeli sklep o prepovedi vsakršnega
dovažanja odpadkov na območje občine od drugod. Občina Trbovlje ne podpira in
ne dovoljuje zbiranja, skladiščenja in predelovanja odpadkov (EF pepela)
oziroma podobnih materialov potencialnih onesnaževalcev okolja na degradiranih
površinah HSE EDT d.o.o . v Trbovljah, dokler se analize ne predstavijo na seji
občinskega sveta. Na naslednji seji občinskega sveta naj družba HSE EDT d.o.o.
predstavi rezultate strokovnih analiz odloženega materiala, ki so bile
naročene. Predlaga se, da Policijska postaja Trbovlje pogosteje izvaja nadzor
nad dovažanjem tovornih vozil z naloženim odpadnim materialom na območje bivših eksploatacijskih površin.
Dovoz odpadkov na deponijo v Retju je ustavljen.
Revirji že preplačali davek
Svetniki so
enotni, da v občini Trbovlje noben poseg ne sme mimo Občine in občanov. Tujih
odpadkov v Trbovljah ne bo. Tovrstna problematika je v revirjih že sicer pereča
spričo pol tretje stoletje dolgega rudarstva in drugih težkih industrij, od
nekdanje Termoelektrarne, Cementarne oziroma Lafarge cementa in drugih, ki so
posledice in ceno pustili na degradiranih površinah tako na površju, kot pod
zemljo, pa tudi na zdravju ljudi in s čemer se Zasavje ubada sedaj in se bo
tudi v prihodnosti. Zasavske doline so na račun omenjenih panog tako za
Slovenijo, kot tudi nekdanjo Jugoslavijo že zdavnaj krepko preplačale davek,
zato v poštev ne pride niti misel o tem, da bi se v te kraje dovažale
kakršnekoli smeti od drugod. Energetika Ljubljana, ki je na podlagi pogodbe z
družbo HSE začasno vozila elektrofilterski pepel na sicer za povrh celo že
nekaj časa uradno zaprto deponijo, je po zagotovilih obeh omenjenih podjetij na
podlagi zahteve in prepovedi tako Občine kot občanov začasno ustavila dovoz.
Med
povabljenimi so se seje udeležili direktor HSE Ervin Renko, predstavnik RTH
d.o.o. Trbovlje v likvidaciji Urban Berger, poslanca v DZ Primož Sitar in
Soniboj Knežak, predstavnica Civilne iniciative Trbovlje Nasta Doberlet Bučalič
in predstavnik Ljudske iniciative iz Moravč Matjaž Marolt. Presenetljivo pa ni
bilo nikogar z ARSO, Ministrstva za okolje in prostor ter Inšpektorata RS za
okolje in prostor. Kljub pojasnjevanju in prepričevanju, da naj bi šlo za
nenevarne odpadke, s katerimi bi se saniralo degradirana območja in celo
uredilo okolje, so svetniki bili odločno in soglasno proti in so sprejeli sklep
o prepovedi vsakršnega dovažanja odpadkov.
Večplastna problematika
Ker, vsaj
kolikor je bilo razumeti na seji, v bistvu še vedno ni ustrezno in zadovoljivo dokazano,
ali gre torej res za nenevarne ali nevarne odpadke, naj bi se opravilo nove,
dodatne analize. Kot je predlagal Matjaž Marolt, ki je sicer opozoril
Trboveljčane na verjetnost ponovitve nepravilnosti in kršitev, ki so se
dogajale pri njih, naj bi se analize opravljale v neodvisnem laboratoriju na
Češkem, kjer so resnično in dejansko s tanje dognali tudi Moravčani in na podlagi
česar so dosegli dovoz odpadkov k njim. Kot je poudaril, mora država izvajati
nadzor. V Moravčah so inšpekcijske službe odpovedale. Niso vedele ena za drugo,
ne za sklepe drugih in podobno. Posebej opozoril je tudi, da je vsak odpadek,
ki nima uradne ocene, avtomatsko nevaren.
Predstavnica Civilne
iniciative Trbovlje Nasta Doberlet Bučalič je med drugim izpostavila, da morata
biti skrb za ljudi in okolje prva, glede pereče predmetne problematike pa, da so
nasipavanje, nalaganje in zbiranje tri popolnoma različne stvari.
Poslanec Soniboj
Knežak je izpostavil, da nismo več energetska regija in da ne bomo smetarska,
Primož Sitar pa, da je konsenz Trboveljčanov sto odstoten. Tu se ne pogovarjamo
o kompromisih, ampak gre za občane. Kapital ne sme odločati o okolju in zdravju
ljudi v Trbovljah, ampak to lahko le lokalna skupnost.
Svetnik Aleš Gulič Leko pa je pozval tudi za prepoved dovoza pod Bukovo goro. Tja sicer ne dovaža Energetika, ampak domači Rudnik, glede česa naj omenimo, da občane prav tako nadvse moti in skrbi spričo stvari, ki jih videvajo. Vzpostavi naj se sprotni monitoring, v zadevo pa se morata nujno vključiti tudi Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za zdravje, ki sta prav tako pristojni in dolžni.
Problem rudniških odpadkov pod Bukovo goro ostaja še naprej.
Svetnica Alenka
Forte pa se je osredotočila predvsem na problematiko zdravja. Nič, o čemer je
govora na seji, ni sprejemljivo, saj imamo v revirjih že zaradi preteklosti
posledice na okolju in zdravju ljudi.
Na vprašanje zasavje.si, če je torej dovoz sedaj ustavljen, kam se potemtakem vozijo odpadki, direktor HSE Renko odgovarja, da jih Energetika Ljubljana skladišči sama. Glede nadaljnjega vprašanja, če so ti odpadki in pepel res tako nenevarni in uporabni celo tudi v gradbeništvu in drugih panogah, zakaj potemtakem ne ostajajo v Ljubljani in se uporabljajo za gradnjo tam, pa je odgovoril, da ni pravi naslov za to vprašanje.
Na
otroškem igrišču trboveljske Osnovne šole Ivana Cankarja so se začela dela
asfaltiranja otroškega igrišča. Gre za dela v sklopu obnove dvorišča za šolo. Poleg
nove asfaltne prevleke bodo po novem na dvorišču narisane tudi talne igre,
postavljeni koši za smeti in miza s klopmi. Dvorišče naj bi po načrtih bilo v
celoti obnovljeno do pričetka prvega dne novega šolskega leta.
»Investicija je financirana s sredstvi Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS, kamor smo se prijavili na razpis. S tem projektom Občina končuje vrsto investicij v OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, v katero smo v zadnjih petih letih vložili skupno več kot 1.172.500 evrov. Šola je sedaj energetsko sanirana, popolnoma prenovljene so bile nekatere učilnice, telovadnica in dvorišče pred šolo z urbanimi vrtički, prav tako pa tudi učilnica na prostem in čebelnjak. Z novim igriščem in dvoriščem bo zaključeno še eno poglavje o prenovi šole, poglavja o nepozabnih doživetjih in zgodbe o brezskrbnem otroštvu ter lepi mladosti pa naj spišejo učenci, ki bodo sedeli v teh klopeh in se igrali na tem dvorišču,« pravijo na Občini Trbovlje.
Občina Zagorje je tudi v sklopu letošnjega občinskega praznika podelila
priznanja najzaslužnejšim občanom.
Zlato plaketo so letos prejeli Dušan
Kastelic, Nada Brezovar, Strelsko društvo Kisovec in ŠKLAB –
Klub zasavskih študentov.
Prejemnici srebrne
plakete sta Cvetka Drnovšek in Petra Nikolič
Hudomalj.
Županovo priznanje je šlo v roke Prostovoljnemu gasilskemu društvu Loke pri Zagorju za 90 let plemenitega dela, glasbeni skupini Orlek za 30 let izjemne glasbene ustvarjalnosti in Nini Jelen za domiselno in odmevno poučevanje.
V programu so
nastopili Lado Bizovičar, Knapovske punce, Orlek, flavtistke zagorske Glasbene
šole in Pihalni orkester Svea.
Med povabljenimi
gosti je bil tudi nekdanji direktor Kulturnega centra Delavski dom Zagorje in
Občine Zagorje, sedanji minister za javno upravo Rudi Medved.
Prireditev je
povezovala Karmen Cestnik, slavnostni govorec pa je bil župan Matjaž Švagan.
