Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ČZ

V Zagorju priznanja ob kulturnem prazniku

Včeraj je v Kulturnem centru Delavskega doma Zagorje potekala slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo plaket in priznanj dr. Slavka Gruma. Predanim ustvarjalcem z izstopajočimi kulturnimi dosežki se tovrstna priznanja v občini podeljujejo že od leta 1974. Seznam nagrajencev je v dolgih desetletjih že presegel število dvesto, včeraj pa so se na seznam vpisala še tri sveža imena: Rudi Medved, Andreja Ravnikar in Blaž Rojko.

Rudiju Medvedu je bila podeljena plaketa dr. Slavka Gruma za njegov organizacijski in avtorski prispevek na področju kulturnega dogajanja v občini Zagorje in tudi širše. Rudi Medved je po študiju novinarstva dolga leta delal kot novinar in urednik na radiu in televiziji, kjer se je srečeval tudi s kulturnimi temami. Res polno pa je zaplul vanje, ko je leta 2004 prevzel vodenje kulturnega centra Delavski dom v Zagorju, kjer je vztrajal osem let. V tistih letih so v domu tekla številna obnovitvena dela, prenovljena je bila tudi Weinbergerjeva hiša z galerijo, protokolarno sobo in spominsko sobo Ladka Korošca. Na njegovo pobudo je prišla v Zagorje plesna šola Urška, zagnan je bil glasbeni cikel Jazzagorje in pesniško gledališče Stihovizija. Pesnil je že kot mladenič, leta 2009 pa je izdal pesniško zbirko Okruški večera/Ostanki spomina. Pesmi piše tudi za različne glasbenike, denimo Orleke in Ota Pestnerja. Je avtor publicističnih del 60 let živeti z glasbo ob jubileju glasbene šole, Pel bom, dokler bom živ v spomin na Ladka Korošca in predstavitve občine Imamo več, kot imajo veliki.

Andreji Ravnikar je bila zaradi njenega angažmaja in dosežkov na področju glasbenega dogajanja v občini Zagorje in širše podeljena plaketa dr. Slavka Gruma.

Andreja Ravnikar je svojo glasbeno pot začela v domači, zagorski glasbeni šoli, kjer je pela v mladinskem pevskem zboru in se učila igrati flavto. Formalno izobraževanje je pred 15 leti z odliko končala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Članica pihalnega orkestra Svea je od leta 1996. Igra prvo flavto, po potrebi pa vodi tudi vaje orkestra. Večkrat je nastopala kot solistka na flavti, dejavna pa je tudi v društvenem upravnem odboru in pri različnih projektih. Tako je oblikovala sedanji logotip orkestra in pomagala pri snovanju prenove društvenih prostorov. Od leta 2000 poučuje flavto na hrastniški glasbeni šoli. Njeni učenci so bili že večkrat nagrajeni na različnih tekmovanjih, zaradi njenega predanega pedagoškega dela nekateri nadaljujejo šolanje na srednji šoli in glasbeni akademiji. Z Orkestrom slovenske policije je nastopala na koncertih doma in v tujini, sodelovala je tudi z Big bandom Zagorje in glasbeno skupino Lagard.

Tudi delo tretjega nagrajenca je povezano z glasbo. Blaž Rojko je najprej deloval kot vzgojitelj predšolskih otrok. Tudi ko je leta 1993 dobil status samostojnega ustvarjalca na področju kulture, je največ svoje ustvarjalnosti posvečal glasbeno-pedagoškemu delu z otroki in mladostniki. Vodil je številne delavnice in sodeloval pri pripravi didaktičnih gradiv za glasbeno vzgojo.

Za zborovske skladbe je prejel več nagrad na skladateljskih natečajih. Skladbe piše tudi za komorne skupine, ustvarja scensko glasbo za lutkovne predstave in gledališče.

V devetdesetih letih je postal aktivni član pihalnega orkestra SVEA in kasneje Viva. V Trbovljah je vodil moški pevski zbor Zarja in bil pobudnik prvega  zasavskega študentskega pevskega zbora Akademik. Dejaven je bil v srednješolskih pevskih zborih v Trbovljah in Litiji. Od 2011 je član Big banda Zagorje, od 2016 pa vodi žensko vokalno skupino Iris Izlake. Z mnogimi od naštetih skupin je na različnih tekmovanjih dosegel opazne uspehe.

Plakete in priznanja dr. Slavka Gruma je nagrajencem na odru podelil župan Matjaž Švagan. Obiskovalce slavnostne akademije je nagovoril prejemnik nagrade Prešernovega sklada gospod Dušan Kastelic. Za glasbeni program pa so poskrbeli Pihalni orkester SVEA Zagorje, gledališka skupina OŠ Ivana Kavčiča, Ženska vokalna skupna Iris, Flora & Paris ter Rock Ivančki OŠ Ivana Skvarče.

Foto: Občina Zagorje

Zagorski župan in podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan ob kulturnem prazniku državljanom namenil poslanico

V znamenju praznovanja slovenskega kulturnega praznika, ki ga slavimo na dan, ko je svet zapustil naš pesniški velikan France Prešeren, davnega leta 1849 v Kranju, imamo tako enkratno priložnost, da se prelevimo v pesniški svet našega največjega poeta – Franceta Prešerna spet znova in znova, a spet malo drugače. Kot vsak prerok in mislec jutrišnjega dne, je tudi naš pesnik doživel grenko usodo družbenega nerazumevanja:  »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrjè brez d’ narja.« In kako mu danes vračamo, kar nam je neprecenljivega podaril? Spreminjamo svoj odnos do kulture, države, domovine, drug do drugega? Znamo z distanco in odgovornostjo gledati v preteklost, da bi razumeli prihodnost?

Prešernove Poezije predstavljajo vrh slovenske pesniške dediščine. Zato je razumljivo, da se je z njegovim pesniškim opusom ukvarjala množica literarnih zgodovinarjev in teoretikov, na knjižnih policah se tarejo prave mojstrovine o našem pesniškem velikanu, njegovem opusu in jeziku. A ne glede na vse, lahko prav vsak izmed nas dan za dnem z njim odkrije nekaj novega, enkratnega in izjemnega. O smislu svojega bivanja, o srečnem življenju, o lastnih krepostih, o odnosu do soljudi in družbe …

A na tem mestu in ob tej priložnosti bi želeli opozoriti še na nekaj drugega. Samobitnost, narodni ponos in samozavest so brez dvoma Prešernova vztrajna zapuščina, ki jo bomo zapravili iz dneva v dan, potrošili v nič, če ne bomo sami pri sebi spremenili odnosa do lastne kulture in jezika.

Svet ne bi bil nikoli tak, kot je, če ne bi opeval pesmi o življenju, o iskanju smisla, o sreči, o hrepenenju in o ljubezni, tej večni in neizčrpni temi. Tokrat smo se namenoma naslonili na pozitivne vrednote, ki nas delajo srečne, zadovoljne in samozavestne. Kot posameznike, a tudi kot družbo. Narod brez kulture in svojega jezika, ne bi mogel nastati, niti obstati. Prav zato si želimo, da sta kultura in njen praznik nekaj veselega, radostnega, židanega in prešernega. Ni naključje, da ponuja tako čudovite sopomenke za veselje naš slovenski jezik! Želimo si, da bi ta pogled delili tudi tisti, ki slavijo kulturo kot njeni patroni in nosilci, žal pa na številnih državnih proslavah namesto veselja slavimo celo resnost, dolgčas, zamorjenost … Mogoče se skriva najboljši recept v resničnih zgodbah naših literarnih velikanov, ki so živeli na dnu, v uboštvu, preganjani in bolni, pa vendar so videli lepoto sveta in svetlost prihodnosti bolje in prej kot drugi.

Uživajte v čistem pristnem veselju ob lepi besedi, glasbi, umetnini, filmu in še bi lahko naštevali. Doma, na prireditvah, kjer koli … Sproščeno se ozrite okrog sebe, pa boste videli, da imamo res prav. Veselo praznovanje!

Foto: Občina Zagorje

Bodo Zagorjani dobili razgledni stolp?

V Zagorju precejšnji potencial vidijo tudi na področju turizma. Idej za razvoj in ponudbo, s katero v osrčje Slovenije privabiti še več obiskovalcev, imajo kar nekaj. Ena najbolj aktualnih med njimi je trenutno tudi postavitev razglednega stolpa na Čemšeniški planini, od koder je lep razgled na Zagorje in okolico.

Zamisel je trenutno še v postopku lokacijske preveritve možnosti postavitve. »Odziv na investicijsko namero je zelo pozitiven, saj ga podpirajo tako krajani, krajevna skupnost in društva,« pravi vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Zagorje Tatjana Podbregar o tem, zakaj so se odločili za realizacijo ideje.

Razgledna ploščad bo velikosti približno 24 m2, kar bo omogočalo sočasno uporabo 10 do 20 obiskovalcev. Predvidena višina stolpa je približno 35 metrov, razgledna plošča bo na koti približno 31 metrov. 

Stolp je idejno zasnovan tudi tako, da bo izdelan iz naravnih materialov in čim bolj ujemajoč z okoljem. Konstrukcija objekta, ki je zavetrovana z diagonalami po obodu, je masivni leseni skelet. Jedro sestavljajo vertikalni podporni stebri, obdani s poševnimi obodnimi stebri. Prav tako iz lesa bodo dostopno stopnišče, razgledna ploščad in ograja.

Pri ideji in postavitvi Občina sodeluje tudi z gozdarji, društvi in krajevno skupnostjo. Natančnejša stroškovna ocena bo znana po postopku lokacijske preveritve.

Foto: ČZ

V drugo za vzgojo

V Zagorju bo danes že drugo predavanje na temo vzgoje. Predavanje, ki je sicer porazdeljeno na skupno pet, bo ob 18. uri v dvorani PGD Zagorje.

O prednostih in pasteh sodobne tehnologije bo predaval Miha Kramli, sicer psihoterapevt in strokovnjak za kemične in nekemične odvisnosti, predvsem za odvisnosti od novih tehnologij, kot so mobilni telefoni, internet in računalniške igre.

Vstopnina je 5 evrov. 

Foto: ČZ  

Občina Zagorje objavila javni natečaj idejne zasnove oblikovne rešitve celostne grafične podobe občine

Zagorska Občina objavlja javni natečaj za idejno zasnovo oblikovne rešitve celostne grafične podobe občine. V ta namen je na svoji spletni strani objavila pogoje in obrazce za potrebno dokumentacijo.

Občina Zagorje že ima obstoječo prepoznavno grafiko/oblikovno podobo, ki jo želi vsebinsko posodobiti in osvežiti ter prilagoditi novim elektronskim tehnologijam, aplikacijam, uporabi na spletni strani in v ostalih komunikacijskih kanalih. Občina želi prepoznavno, pregledno in jasno grafično podobo, ki bo prilagojena sodobnim komunikacijskim potem in bo omogočala učinkovito rabo v mnogovrstnih okoljih.

Z avtorjem izbrane rešitve bo sklenjena pogodba o odkupu avtorskih pravic. Na podlagi razprave in usklajevanj z naročnikom bo avtor dokončno oblikoval vsebino oblikovne rešitve ter pripravil priročnik za uporabo CGP.

Na natečaju lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Natečajnik vloži predlog idejne zasnove oblikovne rešitve celostne grafične podobe Občine Zagorje ob Savi osebno ali pošlje po pošti v nevtralni zaprti ovojnici, ki ne bo razkrivala identitete natečajnika na naslov Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom »JAVNI NATEČAJ CGP – NE ODPIRAJ!« najkasneje do 2. marca 2020 do 14. ure.

Vse pravočasno prispele predloge bo ocenila komisija, ki bo izmed prispelih predlogov izbrala najustreznejšega. Najboljše tri izbrane ideje bodo tudi nagrajene.

Vse dodatne informacije, pojasnila in  natečajno dokumentacijo prijavitelji najdejo na spletni strani Občine Zagorje.

Foto: ČZ

Po sanaciji parkovni lokal

Potem, ko je Občina Zagorje po lanskoletnih neurjih, ki so klestila tudi po Evroparku, sanirala škodo na priljubljeni zagorski družabni, sprehajalni in rekreacijski lokaciji, se loteva nadaljnjih načrtov. Trenutno verjetno najbolj aktualni je postavitev bara in čajnice.

Območje Evroparka se ohranja kot pretežno zeleno primestno rekreacijsko območje, ki je namenjeno športu, rekreaciji in oddihu na prostem. Zaradi bližine in obenem odmaknjenosti od prometnega vrveža so dnevni obiskovalci številni, kar kliče po novostih in nadgrajevanju v skladu z željami, potrebami in možnostmi. V prostorskem dokumentu, ki ureja športno rekreacijsko območje Evroparka, so zato načrtovane tudi izgradnje stavb, ki se uporabljajo kot servisni objekti z dejavnostjo za dopolnitev obstoječih aktivnosti.

Načrtovana je umestitev ob vznožja pobočij na stiku z ravninskim delom Evroparka, s čimer se zmanjša njihovo vedutno izpostavljenost, objekti pa se zlijejo tudi z zeleno okolico. Tako je med drugim načrtovan tudi bar oziroma čajnica.

Načrti predvidevajo prostor s sanitarijami tlorisne površine do 120 m2 in višine objekta do 4 metre do vrha kapne lege, v pretežno leseni ali drugi lahki konstrukciji. Fasade so zemeljskih odtenkov, dopušča se oblaganje z naravnimi materiali. Strehe stavb so ravne, enokapne ali dvokapne z naklonom med 35 in 45 stopinj. Kritina je v temnejših barvnih odtenkih in brez bleščavosti. Ravne strehe je dopustno izvesti kot zelene. Nove stavbe se v oblikovnem smislu medsebojno uskladijo. Ob stavbi je dopustna ureditev terase ter pripadajočih utrjenih površin.

Za namen izgradnje gostinskega objekta z javnimi sanitarijami bo Občina podelila stavbno pravico na komunalno opremljenem zemljišču investitorju, ki bi tak objekt postavil.

Občina vabi zainteresirane investitorje, da na Občino Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi ali elektronsko pošto zagorje@zagorje.si do 17. februarja 2020 podajo pobudo oziroma izrazijo interes za razpis.

Foto: Občina Zagorje

Ostale so samo stopnice

Potem, ko se je po dolgih letih propadanja in iskanja rešitev, zapletov in vrste drugih spremljajočih stvari porušilo upravno stavbo, proizvodne in skladiščne prostore nekdanjega industrijskega velikana Strojna tovarna Trbovlje, od začetka letošnjega leta na parceli nekoč tudi mednarodno uspešnega podjetja vlada zatišje. Od objektov STT je ostalo le še stopnišče, ki je s pločnika vodilo k vhodu upravnega poslopja.

Podjetje Toming, ki je novi lastnik nekdanje STT in približno 23000 m2 velikega zemljišča, je po zaključku prve faze načrtov o postavitvi nakupovalnega središča po vzoru Supernove sedaj vložilo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če bo vse potekalo v nekem normalnem času, bi projekt po napovedih podjetja bil dokončan že v letošnjem letu, v nasprotnem primeru pa v prihodnjem.

Vzporedno s pločnikom oziroma glavno mestno cesto, ki teče mimo, naj bi se po načrtih uredilo tudi kolesarsko stezo. Ta projekt je sicer občinski, obstaja pa tudi možnost kakšne skupne ureditve.

Foto: ČZ

V zagorski knjižnici o medvedu

V knjižnici Zagorje bo v sklopu lutkovnih abonmajev v četrtek, 23. januarja, ob 17. uri na ogled predstava Hvaležni medved. Priredba koroške ljudske pripovedke o medvedu, ki se v zahvalo za izdrt trn oddolži s hruškami. Zgodba, ob kateri otroci spoznajo, kaj pomenijo dobrota, sočutje in hvaležnost.

Predstava traja 25 minut in je primerna za otroke od 3. leta starosti dalje. Predstavo bo izvedla Melita Osojnik.

Foto: ČZ

V Trbovljah že četrtič akademija znanja

V Delavskem domu Trbovlje je včeraj potekala že četrta Akademija znanja. Gre za dogodek, namenjen zaposlenim v javnih zavodih Občine Trbovlje, ki omogoča pridobivanje novih znanj in širjenje obzorij. V dosedanjih Akademijah so gostili šefinjo protokola Ksenijo Benedetti, Anjo Križnik Tomažin, strokovnjakinjo javnega in poslovnega nastopanja, trenerko komunikacijskih veščin ter SDI mojstrico, Janija Prgića, mediatorja, coach-a nevroligvističnega programa, dr. Tomaža Petka, profesorja slovenskega jezika in Sanelo Banovič, zdravnico, ki svoje delo združuje s področjem psihologije in psihoterapije.

Letos sta bero priznanih predavateljev dopolnila eden najvidnejših predstavnikov slovenskega oglaševanja, ki je s predavanjem »Kako biti v redu?« predstavil vplive sodobnih tehnologij in dr. Andrej Pompe, avtor, podjetnik, komunikolog in umetnik, ki je s predavanjem »Ali dobra zgodba res odpira vsaka vrata, vsako srce …?!« povedal, kaj privlači, kaj daje težo in kaj prepriča.

»Veseli smo, da je letošnjo Akademijo znanja obiskalo že več kot 300 zaposlenih iz javnih zavodov, še bolj pa nas veseli dejstvo, da se število udeležencev iz leta v leto veča, kar še dodatno potrjuje, da ljudje cenijo in si želijo novih znanj, ki jih bodo lahko uporabili tako v zasebnem kot službenem okolju,« pravijo na Občini.

Foto: ČZ in Občina Trbovlje

V zagorski knjižnici predavanje o vodi

Knjižnica Zagorje v torek, 21. januarja, ob 18.30 prireja pogovorni večer o vodi. Gostili bodo Jožeta Muniha, priznanega radiestezista in raziskovalca vodne energijske vrednosti. V svojih raziskavah je preučil že domala vse slovenske vodne izvire. Dognanja je ubesedil v knjigah Zdravilni vodni izviri in Geometrija v trikotniku.
Avtor opisuje, na kakšnih mestih so nekdaj gradili svetišča. Izvirska voda ima v sebi vse potrebne mikroorganizme in tudi energijo, s katero lažje premagujemo stres in bolezni, se počutimo bolje. Kar nam da narava, sami ne znamo narediti in voda je glede tega nekaj posebnega.

Foto: ČZ