Potem, ko je Občina Zagorje objavila razpis za postavitev in vodenje lokala v Europarku, v letošnjem letu nadaljujejo z načrti na priljubljeni družabni in rekreacijski zagorski točki.

Park bo postal bogatejši za gasilski poligon, zraslo naj bi parkirišče za počitnikarje in izletnike z avtodomi, prostor naj bi dobili ljubitelji odbojke na mivki, na drugo lokacijo pa naj bi se prestavilo tudi drsališče Ledenka.

Kdaj bi bili projekti končani in kolikšni bodo investicijski stroški, zaenkrat še ni znano in je tudi še prekmalu reči, saj so načrti še v povojih. Na Občini računajo, da bi okvirno projekte lahko izpeljali v dveh letih, nekatere že letos.

Foto: ČZ

Večina med nami se ne zaveda in ne ve, da so okrog nas tudi zelo nevarne stvari. Skrite očem, saj so pod zemljo ali vodno gladino, zaradi česar je teoretično nevarnost morda manjša, a to ne pomeni, da je ni. Poleg tega se stvari tekom časa pozabijo, izgubijo in podobno, kar pa še ne pomeni, da izgubijo svojo nevarnost ali moč. Med tovrstne nevarne stvari sodijo tudi ostanki iz vojn.

V tem tednu so med vajo v Savi člani Podvodne reševalne službe Slovenije, Reševalne postaje Trbovlje, našli italijansko minometno mino kalibra 81 in nekaj streliva. »Potapljači se zaradi specifike in zahtevnosti terena, kjer je močan tok, razgibanost struge itd reke Save med Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom večkrat letno usposabljamo, da smo pripravljeni za zahtevne intervencije. Pri rednem usposabljanju smo na koncu potopa na desnem bregu, približno 50 metrov pred mostom ki vodi do termoelektrarne, na globini približno 2 metra našli neeksplodirano ubojno sredstvo. Lokacijo smo označili z bojo, obvestili Center za obveščanje, ki je sprožil ustrezne postopke. Gasilci PGD Trbovlje mesto so do prihoda ekipe NUS iz zahodno štajerske pokrajine zavarovali kraj dogodka. Ekipa je mino in streliva strokovno odstranila in odpeljala na uničenje,« pravi vodja gasilcev Simon Las, ki deluje tudi v slovenski podvodni reševalni službi.

Najdba je v Zasavju naletela na veliko zanimanja, čeprav večina prebivalcev ne ve, za kako nevarne stvari gre in koliko jih je ali utegne še biti okoli nas. »So še zelo pogoste in so tudi zelo nevarne, saj je večina neeksplodiranih ubojnih sredstev še “živih”,« doda Las. Težava je tudi to, da imajo ubojna sredstva dolgo dobo trajanja. Izvirajo namreč tudi iz časov druge in celo prve svetovne vojne, se pravi izpred 75, 100 in več let V Zasavju je takšnih nevarnosti sicer po ocenah manj, kot ponekod drugje v Sloveniji, niso pa nič manj nevarne. »Če se ne premikajo, je verjetnost detonacije zelo majhna ali skoraj nična. Premikanje, dotikanje,… pa je zelo nevarno tudi če gre za tako stare najdbe. Življenjska doba je zelo dolga, na primer v Soči je ogromno zadev še iz prve svetovne vojne, ki so še aktivne. Večino se jih uniči na poligonu za uničenje,« poudari.

Ostanki iz vojn se sicer še vedno skrivajo povsod po Sloveniji. V lanskem letu je enota za neeksplodirana ubojna sredstva imela skupno 448 intervencij, največ na območju Gorice, kjer je potekala prva svetovna vojna. Najdenih je bilo 4077 kosov skupne teže 7531 kg. »Vsa sredstva so še zmeraj nevarna, ne glede na njihovo starost. Nekatera so tako nevarna, da jih moramo uničiti na mestu najdbe. Vojaški eksplozivi imajo zelo dolgo dobo delovanja, z leti izgubijo zelo malo na moči. V večini primerov jih lahko uniči le človek, s kontroliranim uničevanjem,« pravi vodja oddelka Zahodno Štajerska Zlatko Šunko. Nevarna ubojna sredstva se aktivirajo na različne načine, na primer zaradi neprimernega rokovanja, odvijanja delov s strani nestrokovne osebe, premikov, udarcev po granati, stika z visoko temperaturo ali požarom in podobno. Najnevarnejša so sredstva z armiranimi vžigalniki in prosto ognjeno verigo, ki so bila izstreljena ali odvržena in niso eksplodirala. Najpogostejše najdbe so na kopnem, marsikaj pa se skriva tudi pod vodno gladino. »Tudi v reki Savi in v Zasavju so še zagotovo zakopana NUS, največkrat se najdejo pri večjih izkopavanjih, obnovi železniške proge ali po večjih neurjih, zaradi erozije tal…« še pravi Šunko.

Foto: arhiv PGD Trbovlje

Po daljšem času in iskanju direktorja zagorske občinske uprave, ko je funkcijo kot v.d. vmes opravljal Matej Drobež, so na Občini Zagorje ta teden imenovali novega direktorja. Funkcijo je prevzel dosedanji direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje Tadej Špitalar.

Za Špitalarja to ni prvo delo na občinski upravi. Pred nastopom funkcije direktorja RRA je krajši čas bil podžupan v Trbovljah, prav tako pa en mandat trboveljski občinski svetnik.

V domačih Trbovljah se ga sicer spomnijo tudi iz let, ko je služboval v družinskem podjetju Info.

Foto: ČZ

Na trboveljski občinski upravi so se včeraj razveselili posebnega priznanja. Na konferenci Zlati kamen v ljubljanski Kristalni palači so se po odločitvi strokovnega sveta najprej uvrstili v ožji izbor, nato pa tudi prejeli plaketo Zlati kamen kot najbolj prodorna občina v osrednji in jugovzhodni Sloveniji.

Trbovlje so prepoznali kot občino, ki na pogorišču starega gospodarstva razvija podjetništvo, rudarsko dediščino pa razume kot temeljni del identitete kraja in jo interpretira kot tehnološko naprednost. Vse to Trbovlje uvršča med sodobno mesto z jasno vizijo prihodnjega razvoja.

Plaketo je prevzela podžupanja Maja Krajnik, ki se je ob tem zahvalila in izpostavila pomen povezovanja rudarske zgodovine in novih tehnologij z digitalizacijo.

»Plaketa je lep dokaz dobrega in vzajemnega sodelovanja javnih zavodov in podjetij z lokalno skupnostjo, zato bi se ob tej priložnosti želeli zahvaliti vsem, ki na kakršen koli način prispevate k razvoju in vidnemu napredku mesta in njegovi prepoznavnosti,« je ob tem med drugim povedala podžupanja.    

Foto: ČZ in Občina Trbovlje